Od sredine lanskega leta si je več kot 90-odstotni lastnik propadle tiskarne Schwarz, podjetje Multilogistika, na vso moč prizadeval preprečiti stečaj Schwarza. Toda ljubljansko višje sodišče je ugovor Multilogistike, da sklep o začetku stečaja s konca novembra 2012 razveljavi, zavrnilo. Po javno dostopnih podatkih je v Schwarzu, ki se je lani preimenoval v Modro premico, podjetnik Boštjan Nagode le še približno petodstotni lastnik.
Če bi višje sodišče ugovor Multilogistike upoštevalo, bi se na ta način enoletni rok, v katerem lahko stečajni upravitelj Modre premice Štefan Ščap izpodbija sporne posle, prestavil. V decembru 2011, torej v izpodbojnem obdobju, je Nagode iz Schwarza na podjetje Schwarz Print prenesel tiskarski obrat, ki je vključeval zaposlene, terjatve, zaloge materiala in obveznosti. Toda na novoustanovljeno podjetje je Nagode prenesel le za 1,5 milijona evrov obveznosti do dobaviteljev, medtem ko so obveznosti do bank v višini okoli šest milijonov evrov ostale na Schwarzu.
Lani avgusta je sprva 90-odstotni družbeniški delež Schwarza pridobilo podjetje Tesa trade, ki od konca leta 2011 sploh nima lastnikov. Tolikšen delež je Tesa pridobila s konverzijo terjatev v osnovni kapital družbe, pri čemer ni znano, na kakšen način je podjetje sploh pridobilo terjatev do Schwarza. Na podlagi dokapitalizacije pa je septembra 2012 v Schwarzu 42,10-odstotni lastnik postalo podjetje Multilogistika. Takrat se je Tesi družbeniški delež znižal na 53,63 odstotka, Nagodetu pa na 5,27 odstotka. Konec oktobra pa je Multilogistika lastništvo v Schwarzu zvišala na slabih 95 odstotkov.
Ljubljansko okrožno sodišče je pred dobrim mesecem Multilogistiko, ki se je pred tem zavzemala, da bi sodišče razveljavilo sklep o začetku stečaja Modre premice, izbrisalo iz sodnega registra. Zakoniti zastopnik Modre premice je bil Boris Karlovšek, ena od oseb z razvpite Kosovelove ulice v Celju, ki je znana kot pokopališče številnih podjetij, med drugih tistih, ki so osumljeni davčne utaje.
Čeprav je stečajni upravitelj Modre premice Ščap to od njega zahteval, mu Karlovšek ni želel izročiti dokumentacije propadlega podjetja. To je storil šele na poziv sodišča. Toda Ščap je prepričan, da Karlovšek »še vedno zadržuje oziroma skriva najpomembnejši del dokumentacije«, med drugim knjigovodske kartice o kupcih in dobaviteljih, izpiske transakcijskih računov, prihodke in odhodke ter premoženje in obveznosti družbe. Zato je bil osnovni seznam preizkušenih terjatev prisiljen izdelati le na osnovi prejete dokumentacije od upnikov.
V stečajnem postopku Modre premice so upniki prijavili za 24,3 milijona evrov terjatev, od katerih jih je Ščap prerekal za dobre tri milijone evrov. Medtem ko so ločitveni upniki prijavili za slaba 1,4 milijona evrov terjatev, so jih navadni upniki v stečajno maso prijavili za okoli 1,6 milijona evrov. Za dobrih 18 milijonov evrov je pogojnih terjatev. Te sta v stečajno maso prijavila NKBM in Hypo Bank, ki sta Nagodetu leta 2008 skoraj v celoti financirala prevzem Tosame. Pri najemu posojila za nakup Tosame je Nagode med drugim jamčil s poroštvom Schwarza oziroma Modre premice. Po drugi strani premoženje Modre premice znaša 4,3 milijona evrov, od tega večji del predstavlja terjatev na podlagi vložene odškodninske tožbe.
