NLB je letos odobrila za 429 milijonov evrov posojil, od tega za 78 milijonov evrov novih posojil, ko torej ne gre za reprogramiranje obstoječih kreditov. »Smo bistveno bolj aktivni in samo zunaj hiše smo imeli letos več kot 1000 sestankov,« je na včerajšnji predstavitvi lanskoletnih rezultatov in prihodnje strategije banke dejal član uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je med drugim pristojen za poslovanje z velikimi podjetji.
Da banke ne kreditirajo, trdijo tisti, ki so prezadolženi, in takšnega je 70 odstotkov slovenskega gospodarstva, so prepričani v NLB. Po Brodnjakovem mnenju je »izvirni greh v impotentnih lastnikih, ki se do lastnine ne obnašajo odgovorno«. Ob tem velja omeniti, da pa bi neodgovornost zelo težko pripisali lastnikom NLB, prek države torej davkoplačevalcem, ki so lani NLB znova namenili 1,55 milijarde evrov dokapitalizacije.
Potem ko se je država lani vse leto ukvarjala s sanacijo bančnega sistema, bo letos poudarek na prestrukturiranju prezadolženega gospodarstva, in sicer tistega dela, ki ima vzdržen denarni tok, zdravo jedro ter naročnike oziroma kupce. Vlada stavi pri tem tudi na učinke prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in na novo insolvenčno zakonodajo. Ta upnikom, predvsem bankam, ki so dejansko že ekonomske lastnice večjega dela gospodarstva, omogoča, da prevzamejo s konverzijo terjatev tudi dejansko lastništvo in s tem upravljanje podjetij.
Poročali smo že, da banke nad lastništvom podjetij niso navdušene in enako velja za NLB. V banki si ne želijo biti v položaju, ko bi bili hkrati upnik in lastnik nekega podjetja, ker so s tem v navzkrižju interesov. Zato je vstop v lastništvo po njihovem mnenju lahko zgolj prehoden ukrep. Za prezadolženi del gospodarstva bodo po Brodnjakovih besedah potrebni sistemski ukrepi, poleg tega bo treba pokazati več poguma in bolj radikalno sprejeti odločitve. Predsednik uprave NLB Janko Medja je ob tem pojasnil, da bo NLB v sodelovanju z Banko Slovenije in drugimi poslovnimi bankami predlagala dopolnitev načel prestrukturiranja dolgov podjetij, ki so jih pripravili v Združenju Manager, tako da bi dosegli večji odstotek uspešno izvedenih postopkov prestrukturiranja.
In kakšnih posojilojemalcev si v NLB želijo? Želijo si podjetij, ki imajo dovolj robusten model in so sposobna ustvarjati pozitivni denarni tok. Slednji je aksiom za odobritev posojila, je znano stališče sanirane NLB ponovil Brodnjak. Spomnimo, da se je ob pregledu aktive bank mejnik vzdržne zadolženosti postavil pri petkratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), v NLB pa se bolj nagibajo k oceni, da je vzdržen dolg pri 2,5- ali trikratniku EBITDA, »odvisno od panoge«.
Vodstvu NLB je pritrdil tudi namestnik predsednika nadzornega sveta NLB Gorazd Podbevšek: »Kdor pričakuje od NLB, da bo dajala kredite komur koli, pričakuje, da ponovimo napake izpred let, na kar ne bomo pristali.« Dodal je, da bo kreditnega krča konec takrat, ko bo imelo gospodarstvo vzdržen dolg, hkrati pa spomnil, da predvideva strategija umik banke iz celega spektra dejavnosti in zato banka ne načrtuje velike ekspanzivne politike. NLB se v skladu s strategijo od leta 2014 do leta 2018 med drugim umika iz financiranja finančnih holdingov, gradbeništva in transportne dejavnosti ter čezmejnega financiranja, razen če gre za financiranje slovenskih podjetij v tujini.
NLB je sicer tudi po prenosu slabih terjatev na DUTB ostalo približno 20 do 25 odstotkov slabih terjatev (pred prenosom so imeli okoli 40 odstotkov slabih terjatev), kar predstavlja okoli dve milijardi evrov. V banki zagotavljajo, da lahko po prestrukturiranju, izvedenem konec lanskega leta, slabe terjatve upravljajo sami, tudi sicer pa večjega vpliva na letošnji rezultat banke ne pričakujejo. Za slabe terjatve ima namreč banka že oblikovanih 70 odstotkov oslabitev in rezervacij, medtem ko so imeli za prenesene terjatve na DUTB oblikovanih od 50 do 60 odstotkov oslabitev in rezervacij, poleg tega imajo še zavarovanja.
Po pričakovanjih naj bi banka konec leta 2014 dosegla okoli 110 milijonov evrov dobička pred oslabitvami, ki bi lahko dosegle 100 milijonov, kar pomeni, da bi bil čisti dobiček banke okoli deset milijonov. Podbevšek je postregel z natančno številko: nadzorni svet pričakuje 16 milijonov evrov čistega dobička ob koncu leta. Lanskoletno poslovanje banke, ki se je končalo z 1,5 milijarde evrov izgube, po Podbevškovih besedah seveda ni bilo dobro, bi se pa lahko očitno končalo še slabše. Kot je pojasnil, je bila konec leta 2013 stvar »zelo skrb zbujajoča« in če ne bi država banke kapitalsko okrepila, bi po njegovem mnenju prišlo ne le do sesutja NLB, ampak celega bančnega sistema.
