"Nobeni pogovori o programu za Slovenijo ne potekajo," je poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor, v odzivu na ponedeljkov članek britanskega časnika Financial Times, ki omenja možnost programa pomoči za Slovenijo.
V povezavi z naslednjimi koraki v okviru procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij pa je O'Connor spomnil, da bo komisija ocenila slovenski proračunski načrt oziroma program stabilnosti in reformni načrt, ki ju bo slovenska vlada po njihovih pričakovanjih sprejela ta teden, ter nato 29. maja predstavila priporočila za ukrepanje.
Rehn: Za napovedi, da se lahko Slovenija izogne pomoči, prezgodaj
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes pohvalil slovenske ukrepe za spodbujanje gospodarstva. Ob tem pa je namignil, da Slovenija še ni zunaj nevarnosti. Kot je povedal, je za napovedi, da se lahko država izogne mednarodni finančni pomoči, prezgodaj.
"Slovenija intenzivno pripravlja nacionalni reformi program in program stabilnosti, s katerima se bo spopadla s težavami in obrnila negativni gospodarski trend," je v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo Bloomberg povedal Rehn.
Po njegovih besedah želijo v Bruslju oba programa, ki ju bodo prejeli čez nekaj dni, najprej analizirati, šele nato pa bodo dajali komentarje. Takoj ko ju bo Evropska komisija ocenila, bo podala analizo, je obljubil in dodal, da se bo to zgodilo v kratkem času.
Kot piše Bloomberg, Slovenija načrtuje sanacijo bank, z namenom znižanja proračunskega primanjkljaja pa zvišanje davkov.
Iz osnutka nacionalnega reformnega programa je sicer razvidno, da slovenska vlada načrtuje ukrepe z vidika bančnega sektorja, prezadolženosti podjetij, spodbujanja tujih neto investicij, izboljšanja poslovnega okolja ter nadaljnjega reformiranja pokojninskega sistema in trga dela.
Kaj bi nas lahko čakalo?
Glede na delovno različico osnutka programa stabilnosti, ki je v javnost pricurljal v ponedeljek, pa bi Slovenijo lahko med drugim čakali zvišanje splošne stopnje DDV za dve odstotni točki ter znižane stopnje za odstotno točko, uvedba t.i. kriznega davka že letos in spremembe sistema obdavčitve nepremičnin.
Da bo Slovenija šesta država, ki bo prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, tuji mediji špekulirajo že nekaj časa. Doslej so bile v območju evra to prisiljene storiti Grčija, Irska, Portugalska, Španija, ki je prejela zgolj posojilo za sanacijo bančnega sistema, in Ciper.
Preberite še: Koalicijska davčna gorjača
