Koalicijske stranke so sinoči sprejele osnutek programa stabilnosti, v katerem so zapisani ključni protikrizni ukrepi za izboljšanje javnofinančnega stanja države, ki naj bi jih Slovenija izpeljala to in prihodnje leto. Vlada tako med drugim načrtuje takojšnjo uvedbo protikriznega davka na bruto dohodke fizičnih oseb, in sicer v razponu od enega do štirih odstotkov (odvisno od višine dohodka), pobirala pa naj bi ga do konca prihodnjega leta. S 1. januarjem 2014 namerava povišati davek na dodano vrednost (DDV), in sicer splošno stopnjo za dve odstotni točki (z 20 na 22) in znižano za eno (z 8,5 na 9,5).
Protikrizni davek
Protikrizni davek na dohodke fizičnih oseb naj bi bil oblikovan tako, da ne bo povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak bo zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Ta davek naj bi v državno blagajno navrgel okoli 300 milijonov evrov na leto, višji DDV pa približno 50 milijonov manj. Vlada naj bi do konca tega leta pripravila sveženj ukrepov trajne narave, ki naj bi leta 2015 nadomestili krizni davek. Predsednik SD Igor Lukšič je pred začetkom včerajšnjega koalicijskega vrha poudaril, da je krizni davek dobra zamisel, a jo je treba še dobro razdelati. V SD podpirajo tudi povišanje DDV, po drugi strani bi davek na dodano vrednost za pet osnovnih živil znižali ali ga celo »spravili na nič«. A se pri tem pojavi problem, katera živila bi prišla v ta nabor.
Del vladnih protikriznih ukrepov naj bi bila tudi sprememba sistema obdavčitve nepremičnin, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2015. Vlada namreč ugotavlja, da je veljavni sistem obdavčitve zastarel in ne zajame vseh nepremičnin. Njegova posodobitev naj bi po oceni vlade občinam omogočila, da bodo iz tega naslova iztržile za okoli 30 odstotkov več prihodkov kot iz sedanjega davka na premoženje, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, preostali prihodek od davka na nepremičnine pa bo predvidoma vir državnega proračuna.
Že v kratkem se obetata tudi nova davka na prodajo loterijskih srečk in na porabo brezalkoholnih sladkih pijač, še letos naj bi bile višje tudi sodne takse.
Dokapitalizacija bank
Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti bodo – tako načrtuje vlada – temeljili na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Prenos slabe aktive z bank na Družbo za upravljanje terjatev bank in zagotavljanje kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU, sta ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja. Vlada ocenjuje, da bo letos za neposredno dokapitalizacijo bank potrebovala 900 milijonov evrov in jo bo predvidoma izpeljala do 31. julija. Še pred poletjem pa namerava izpeljati prvi privatizacijski paket, torej prodajo nekaterih večjih gospodarskih družb v lasti države, kjer pa ima SD velike pomisleke.
Javni uslužbenci bodo morali tudi v prihodnje zategovati pasove, saj vlada načrtuje nadaljnje omejevanje izdatkov za plače v javnem sektorju, prav tako ukrepe za omejevanje izdatkov za pokojnine (že uveljavljeno znižanje dodatka za rekreacijo, zamrznitev usklajevanja pokojnin...). Omejiti namerava tudi nekatera socialna denarna nadomestila.
Obdavčitev izogibalcev davkom
Pozitivna Slovenija (PS) je včeraj dodatno predlagala obdavčitev premičnega in nepremičnega premoženja tistih državljanov, ki so se doslej izogibali plačilu davkov. S spremembo zakona o davčnem postopku naj bi tako uzakonili oblikovanje posebne specializirane ekipe davčnih inšpektorjev za preiskavo premoženja, ki bi bila dolžna preiskovati vse večje premoženje – tako premično kot nepremično – in ugotoviti, ali je bil zanj plačan davek. Podpredsednik PS Robert Golob je pojasnil, da bo naloga te ekipe preveriti, koliko prihodkov je posameznik prijavil v zadnjih desetih letih, in če bi vrednost njegovega premoženja presegala prijavljene prihodke, bi bil deležen preiskave. »S tem bomo končno začeli avtomatsko preiskovati 'kapitalce' in zajeli širok spekter tistih, ki se izogibajo plačevanju davkov. To so ljudje, ki so denar odpeljali v tujino in ga želijo vrniti v Slovenijo, veliki obrtniki, ki so delali na črno, tudi razne kriminalne združbe, ki nepremičnine kupujejo z gotovino...« pravi Golob, ki na naše vprašanje, koliko davkov naj bi zbrali na tak način, ni znal odgovoriti. Sosednja Italija jih je v letu dni zbrala 30 milijard evrov, oceno, koliko naj bi jih Slovenija, pa bo po Golobovih besedah (predvidoma v dveh mesecih) pripravila davčna uprava.
Fiskalno pravilo
Vlada je v osnutku programa stabilnosti, ki naj bi ga sprejela na seji ta četrtek, dan prej pa predstavila socialnim partnerjem in opozicijskim strankam (če bodo to želele), tudi napovedala, da bo v ustavnopravnem postopku v državnem zboru podprla rešitev, da Slovenija v ustavo zapiše fiskalno pravilo. Vlada vztraja, da bi ga uveljavili šele leta 2017, ne 2015, kot je zdaj zapisano v osnutku ustavnega zakona. Državni zbor naj bi o vpisu fiskalnega pravila v ustavo odločal danes, a se to najbrž tudi tokrat ne bo zgodilo. SDS namreč vztraja, da se fiskalno pravilo uveljavi že leta 2015, koalicijske stranke pa se zavzemajo za letnico 2017, vendar bi morali v tem primeru osnutek ustavnega zakona o fiskalnem pravilu vrniti na ustavno komisijo državnega zbora.
Če se bo to zgodilo, se obeta zaplet. Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije, je namreč včeraj napovedala, da NSi pri ponovnem odločanju o fiskalnem pravilu na ustavni komisiji ne bo sodelovala. Tako se utegne zgoditi, da bodo poslanci na današnji izredni seji (ki bo nadaljevanje pred mesecem dni prekinjene izredne seje) opravili razpravo o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, nato bodo sejo znova prekinili (prekinitev lahko predlaga predsednik državnega zbora Janko Veber). Ena od možnih rešitev je tudi preložitev današnje seje, s katero pa mora soglašati SDS, ki je zahtevala njen sklic. Toda sodeč po izjavi podpredsednika SDS Zvonka Černača se to ne bo zgodilo. »Ni razloga za ponovno prelaganje odločanja. Takšno ravnanje bi bilo za državo škodljivo. Pričakujemo, da bomo jutri opravili razpravo in odločanje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo v nespremenjenem besedilu,« je dejal Černač. Premierka Alenka Bratušek je včeraj v telefonskem pogovoru skušala prvaka SDS Janeza Janšo prepričati, naj privoli v popravek datuma uveljavitve fiskalnega pravila, a je priznala, da pri tem ni bila uspešna. V sredo bosta s finančnim ministrom Urošem Čuferjem protikrizne ukrepe predstavila tudi opozicijskim strankam. Bratuškova upa, da se bodo poslanci SDS predstavitve udeležili in da jih bodo številke o stanju javnih financ prepričale, da fiskalnega pravila pred letom 2017 ne bo mogoče uveljaviti.
Jani Möderndorfer, vodja poslanske skupine PS, pa ocenjuje, da če bi državni zbor danes sprejel fiskalno pravilo, bi to pomenilo, da je aktualna vlada sama trojka, ki jo vztrajno iz Evrope kličemo v Slovenijo. »V letu in pol javnih financ ni mogoče izravnati,« je prepričan vodja poslancev PS, ki napoveduje: »Če ne bo drugega sklepa, bo PS predlagala, da se zaradi spremenjenih okoliščin od takrat, ko je bilo pripravljeno besedilo ustavnega zakona o fiskalnem pravilu, to besedilo vrne na ustavno komisijo.«
