Evropski poslanci, ki jih že čez manj kot dva meseca čaka tekma za nov petletni mandat v Bruslju, so včeraj podprli zakonodajni paket, ki bo še pred koncem prihodnjega leta odpravil stroške gostovanja v mobilnih omrežjih po EU ter operaterjem prepovedal omejevanje in zaračunavanje uporabe požrešnih storitev, kot so Skype, Youtube ali iTunes.
Novo zakonodajo morajo preučiti in potrditi tudi države članice, svet EU pa bi jo lahko dokončno potrdil do konca leta. Čeprav so iz ust poslancev in drugih, vpletenih v sprejemanje paketa, deževale pohvale in napovedi skorajšnjega konca zasoljenih tarif, po njihovem pa bodo uporabniki v bližnji prihodnosti za mobilne storitve znotraj EU plačevali enako ceno kot v lastni državi, vsebina sprejetega paketa razkriva drugačno sliko. Možnost, da bi naročniki paketov Telekoma Slovenije, Simobila, Tušmobila in drugih operaterjev med dopustovanjem na Hrvaškem brezplačno klicali in dostopali do spleta, je malo verjetna ali celo nična.
Tako imenovano evrotarifo, ki se bo z letošnjim julijem znižala – pri klicih v Slovenijo na 19 centov (brez DDV), pri prejetih klicih na 5 centov, pri pošiljanju kratkih sporočil na 6 centov in pri podatkovnem prometu na okroglih 20 centov za vsak preneseni megabajt – bi 16. decembra 2015 ukinili. Potem operaterji ne bi smeli več zaračunavati stroškov mobilnega gostovanja, ki so pred leti predstavljali molzno kravo za operaterje in pri uporabnikih upravičeno vzbujali gnev. Pri tem so si operaterji še zadnji trenutek izborili varovalko v obliki razumne uporabe. Ta bo uporabnikom preprečevala, da naročnino sklenejo v državi z nižjimi cenami, nato pa telefon uporabljajo v državi z višjimi.
Ključno vprašanje je, kako bodo operaterji, ki ponujajo vedno več paketov z vnaprej zakupljeno količino minut in prenosa podatkov, po novem pa tudi neomejeno klicanje, novo ureditev prenesli v svojo ponudbo. Ni pričakovati, da bodo naročniki samodejno dobili tudi možnost koriščenja teh minut v državah EU, saj pri čezmejnem klicu obstajajo še stroški tranzita in zaključevanja klica, ki jih mora domači operater plačati tujemu. Tako ni jasno, ali se bodo na trgu pojavili novi paketi oziroma posebna ponudba ali pa bodo uporabniki za uporabo teh storitev plačevali po ceniku. Za boljšo sliko, Telekom naročnikom nekaterih paketov za klice v druga omrežja nad vključeno količino računa od 15 do 20 centov, za vsak dodatni SMS pa tudi do 20 centov. Pri Simobilu so ponekod zneski še višji, saj za presežne minute in za dodatne SMS zaračuna dodatnih 22 centov.
Tudi pri zaračunavanju mobilnega dostopa do interneta, ki je po regulaciji klicev postal (nova) kura, ki je nesla zlata jajca, se poraja veliko vprašanj in odpira široko polje morebitnih manipulacij. Tako bi se lahko operaterji ravnali po domačih praksah. Pri neomejenih naročniških paketih, ki vključujejo tudi določeno količino podatkovnega prometa, je namreč izrecno navedeno, da se po njeni porabi hitrost prenosa za nekaj stokrat zmanjša. To bi bil lahko eden od odgovorov, s katerim bi operaterji odvračali uporabnike od prekomernega uporabljanja interneta v tujini in jih prepričali o nakupu dodatnih opcij ali dražjih paketov.
Lahko se zgodi tudi, da bodo nižje račune evropskih popotnikov plačevali vsi drugi uporabniki. Če bodo operaterji ostali brez enega glavnih virov presežnih prihodkov, bi se lahko enostavno odločili za dvig cen na domačem trgu.
Ne gre spregledati niti opozoril manjših operaterjev. Te skrbi, da bi jih gostovanje njihovih uporabnikov stalo več, kot bi jim ti plačali za uporabo storitev v tujini. Na udaru evropskega zakonodajalca so namreč maloprodajne in ne veleprodajne cene. Na drugi strani bi se lahko večji, regionalni operaterji dogovorili za nižjo ceno uporabe omrežij. Omenimo, da sta konsolidacija evropskega trga z ekonomijo obsega in podiranje državnih meja pri uporabi telekomunikacijskih storitev dva od glavnih ciljev nove regulacije, ki bo slej ko prej vodila v krčenje števila igralcev na trgu.
Evropski poslanci so podprli tudi dopolnila, ki natančno opredeljujejo nevtralnost interneta. Gre za načelo, ki določa, da morajo operaterji internetni promet obravnavati enako, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vsebino ali način komunikacije. Operaterji so se namreč dlje časa pritoževali nad ponudniki množično obiskanih brezplačnih spletnih storitev, kot so Google, Facebook in drugi, češ da obremenjujejo njihovo omrežje, sami pa od tega nimajo nič.
