Skokovita rast delniških tečajev bo lepe spomine na leto 2013 priklicala predvsem vlagateljem v delnice, saj so največji svetovni borzni indeksi kot po tekočem traku presegali predkrizne rekorde. Povprečni donos na borzah razvitega sveta je lani znašal kar 25 odstotkov. Čeprav ponovitve lanskega leta ne pričakuje nihče, vlagatelji tudi letos stavijo na delnice. Bolj zadržani so pri napovedih za obveznice, kjer bodo nizke obrestne mere podobno kot lani znova nižale donose in kvarile razpoloženje med vlagatelji. Zlata, ki je lani prvič v treh desetletjih zgrmelo za skoraj tretjino vrednosti, se bodo mnogi letos ognili v velikem loku, spet drugi pričakujejo celo 20-odstotno rast njegove vrednosti.
Ravno to kaže nehvaležnost napovedi gibanj na mednarodnih finančnih trgih. Gre namreč zgolj za ugibanja. Četudi so napovedi narejene na podlagi večmesečnih analiz, so daleč od nezmotljivih, zaradi česar je na finančnih trgih vsako leto polno pozitivnih in negativnih presenečenj. Lani, ko je evropsko gospodarstvo pod vtisom krize končalo v recesiji, je denimo presenetila prav visoka rast vrednosti delnic.
V delnicah še potencial, a previdno
Vrednost enega najbolj znanih svetovnih indeksov, ameriškega S&P 500, se je v zadnjih petih letih več kot podvojila, kar daje slutiti, da bi bile lahko delnice precenjene. Za nameček so visoki donosi na trg znova priklicali špekulante. Na to kaže vse večje izposojanje sredstev za vlaganja, katerih obseg se že bliža ravnem pred krizo. Tako bi se lahko po več kot dveh letih brez resnega padca delniških tečajev marsikdo opekel.
Ameriška centralna banka Federal reserve (Fed) namreč počasi zapira pipico, saj je začela tako imenovani tapering. V letu 2013 je mesečno kupovala za 85 milijard dolarjev zakladnih menic in hipotekarnih obveznic, s prvim letošnjim mesecem pa jih bo za 10 milijard dolarjev manj. Obenem naj bi Fed ob krepki gospodarski rasti v ZDA do konca leta prenehal tiskati denar. Tu omenimo, da je S&P 500 po zaključku prvih dveh programov tako imenovanega kvantitativnega lajšanja (QE) v letih 2010 in 2011 izgubil za 16 oziroma 19 odstotkov vrednosti.
Kljub opozorilom pred pregrevanjem delniških trgov, na katerih so lani največji indeksi zrasli za deset, 20 ali celo 50 odstotkov, kot denimo japonski Nikkei 225, je večina strokovnjakov še vedno prepričanih, da je tudi letos najbolje staviti na delnice. V investicijski strategiji Alte Invest za leto 2014 gledajo z zmernim optimizmom na delnice, nevtralno na surovine, negativno mnenje pa imajo o naložbah v zlato in obveznice, je pojasnil Sašo Stanovnik, prvi analitik Alte. Po njegovem mnenju delniški indeksi še niso precenjeni, vendar opozarja, da hkrati niso več podcenjeni. Čeprav vlada na trgih precejšnji optimizem, je povedal: »Zabava na delniških trgih bi se lahko končala že v drugi polovici letošnjega leta ali med letom 2015.«
Kam zbežati pred nizkimi donosi?
V Saxo bank predvidevajo, da bo svetovni delniški trg letos zrasel za okoli desetino. Krepko rast naj bi prinesle zlasti delnice v Aziji, kjer se Kitajska pobira po skoraj sedemodstotnem padcu delniškega trga. Delnice v ZDA bodo ob tem rasle hitreje od evropskih. S&P 500 bo po oceni borznih strokovnjakov letos pridobil približno šest odstotkov vrednosti. Lani je bil na primer za kar 20 odstotnih točk bolj poskočen in ima za seboj najboljše leto po 1997.
Leto 2013 je bilo za tehnološke delnice izredno. Microsoft je denimo pridobil več kot 35 odstotkov vrednosti in Billa Gatesa spet izstrelil na vrh najpremožnejših Zemljanov. Strokovnjaki kljub temu vidijo letos višji potencial v delnicah finančnih institucij, ki so glede na poslovne rezultate nekoliko podcenjene. V prvih dneh leta 2014 so sicer na ameriškem trgu v daleč najboljšem položaju delnice podjetij iz industrije konoplje, saj je legalizacija marihuane v zvezni državi Kolorado sprožila mobilizacijo vlagateljev. V preteklih nekaj tednih smo tako priča ekstremni rasti vrednosti delnic, ki so pridobile vse od 20 pa do 1700 odstotkov vrednosti.
Kam dati denar, če delnice ne prinašajo zadostnega donosa? Še pred leti je bilo idealno pribežališče zlato ali denimo obveznice. Vendar pa so poslavljanje krize, nizka inflacija in nizke obrestne mere spremenile tako zlato kot obveznice v manj donosne naložbe. Varne obveznice (investment grade) bodo letos podobno kot lani prinesle v povprečju le dvoodstotni donos. Donosi na tvegane obveznice (high yield) pa naj bi po oceni Žige Gregorinčiča iz Alte celo nekoliko padli na šest do sedem odstotkov.
Številna tveganja ostajajo
Trgi in vlagatelji bodo v letu 2014 najbolj pozorno spremljali ukrepe Feda, ki je z masovnimi nakupi zakladnih menic in hipotekarnih obveznic spodbujal rast vrednosti delnic (glej graf) in zniževal stroške zadolževanja države, finančnih institucij in gospodarstva. Kaj hitro se lahko torej zgodi, da bo delniški trg brez mesečnih finančnih injekcij izgubil velik del zagona.
Še bolj kočljiv je položaj na Japonskem, kjer bi se lahko 56-odstotna rast delniških trgov sesula v prah. Politika premierja Shinza Abeja, ki želi s svežnjem ukrepov, imenovanih Abenomics, doseči vrnitev inflacije in gospodarske rasti, še ni dala želenih rezultatov. Če bo končni rezultat le zvišanje cen brez gospodarske rasti, strokovnjaki opozarjajo, da se obeta »Abegeddon«. Katastrofa, ki bi lahko Japonsko prisilila celo v bankrot.
Gospodarsko naj bi se sicer letos nekoliko ohladila celotna Azija s Kitajsko na čelu. V Evropi bo medtem ena glavnih skrbi ravno šibko gospodarsko okrevanje, ki prinaša s seboj tudi grožnjo deflacije. Vse naštete neznanke bodo pomembno vplivale na poslovanje podjetij, ki morajo letos upravičiti lanske rasti vrednosti na borzah. Odlično leto za borzne indekse namreč ni bilo toliko posledica izboljšanega poslovanja podjetij in razmer v svetovni ekonomiji kot dejstva, da ni prišlo do uresničenja najhujših strahov. Letos to ne bo zadostovalo.
