Vendar pa se to ne bo zgodilo še nekaj časa, saj izboljšanje razmer na trgu delovne sile ogrožajo avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, ki veljajo od 1. marca in pomenijo, da mora zvezna vlada do 30. septembra prihraniti 85 milijard dolarjev. Statistika za zdaj govori v prid nadaljevanju dosedanje monetarne politike FOMC. Februarja je bilo v ZDA na novo odprtih 268.000 delovnih mest, marca pa le 88.000.
Za prav toliko, kot se mora do konca septembra znižati proračunska poraba, pa Federal Reserve na mesec odkupuje obveznice finančnega ministrstva in hipotekarne vrednostne papirje. Na zadnji seji FOMC 19. in 20. marca je več članov odbora izrazilo mnenje, da bo nadaljnje izboljšanje razmer na trgu delovne sile morda v naslednjih nekaj mesecih prineslo upočasnitev tega t.i. programa kvantitativnega lajšanja.
Glede na statistiko pa sprememb seveda ne bo. FOMC od lanskega leta napoveduje, da bo tudi ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala na med 0 do 0,25 odstotka, vse dokler se stopnja brezposelnosti ne zniža na 6,5 odstotka oziroma gospodarstva ne bo začela ogrožati višja inflacija. Stopnja brezposelnosti je bila marca 7,6-odstotna, inflacija pa ostaja na okrog dveh odstotkih, kar je cilj monetarne politike Federal Reserve.
