V NLB Skladih sicer na vprašanje, ali bi Slovenija v luči še vedno sorazmerno visokega javnofinančnega primanjkljaja, naraščajočega javnega dolga in pritiska finančnih trgov lahko zapadla v nevarnost plačilne nesposobnosti, kot najverjetnejši odgovor ponujajo ne.
Nenaklonjenost reformam zvišuje ceno zadolževanja države
Istočasno pa dodajajo, da nenaklonjenost reformam zvišuje ceno zadolževanja države, zaradi česar je še vedno prisotna nevarnost, da bi Slovenija morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč.
Marko Bombač, višji upravitelj premoženja v NLB Skladih, je ta teden na srečanju z novinarji pojasnil, da so v družbi že leta 2010 opozorili, da visok proračunski primanjkljaj terja strukturne in varčevalne ukrepe, privatizacijo in sanacijo bank, odlašanje z njimi pa ima za posledico le še bolj boleče ukrepe.
Privatizacija je nujno potrebna
Ob čedalje dražjem zadolževanju je bila Slovenija v zadnjih mesecih naposled le primorana sprejeti določene ukrepe, ki pa za kapitalske trge še vedno niso bili zadostni. Cena zadolževanja je še vedno visoka in se v zadnjih dneh celo zvišuje, Slovenija pa se zadolžuje že skoraj tako drago kot Grčija.
Bombač kot ključne zahteve trgov do Slovenije navaja sanacijo razmer v bančnem sistemu, nadaljnje ukrepe za uravnoteženje javnih financ in strukturne reforme ter privatizacijo.
Slednjo v NLB Skladih izpostavljajo kot nujno potrebno. Ob tem pa so kritični do svežnja 15 državnih naložb za prodajo, ki ga je v petek potrdil DZ.
Majhen morebitni izkupiček
Bombač izpostavlja, da so na seznamu Helios, ki dejansko ni v državni lasti, vrsta obrobnih podjetij in pa naložbe, kot so NKBM, Elan, Adria Airways, Unior in Paloma, kjer je morebitni izkupiček glede na trenutne razmere zelo majhen.
Kljub temu bi bila vsakršna privatizacija po Bombačevem prepričanju zelo pozitivna novica, v NLB Skladih pa na seznamu pogrešajo vsaj še privatizacijo Petrola, Luke Koper in ene zavarovalniške družbe, med katerimi omenjajo Zavarovalnico Triglav. Želeli bi si tudi kakšne privatizacije v energetskem sektorju in pa v vseh družbah, kjer ima država manj kot 25-odstotni lastniški delež.
Ambiciozna konsolidacija javnih financ
Ob tem v NLB Skladih kot nujno potrebno vidijo še bolj ambiciozno konsolidacijo javnih financ s takojšnjim znižanjem izdatkov za pokojnine, nadaljevanjem varčevanja v javnem sektorju skozi zmanjšanje števila zaposlenih in krčenje mreže občin ter skozi ostrejše delovanje v boju proti sivi ekonomiji. To zadnje pa bo ob visokih davčnih stopnjah in zvišanju DDV po njihovem mnenju zelo težko.
Tudi pri strukturnih reformah, zlasti v pokojninskem sistemu, bi morala država narediti več, še posebej pa si v NLB Skladih želijo znižanja obdavčitve dela za krepitev slovenskega izvoznega sektorja.
Kratkoročno Bombač pričakuje nadaljevanje pritiska finančnih trgov na Slovenijo in s tem potrebo po hitrem ukrepanju, pozitivno učinki pravih korakov ekonomske in javnofinančne politike pa naj bi se poznali srednjeročno.
