»Imeli smo lastnika, ki ni bil sposoben podpreti podjetja, zdaj so naše ekonomske lastnice štiri banke,« je začel zgodbo kemijske tovarne Pinus predsednik uprave Marko Klemenčič. Kljub temu da ima Pinus številne poslovne partnerje, doma in v tujini, ter zdrav denarni tok, že več mesecev ne dobi denarja za obratni kapital ter se posledično na videz nezadržno bliža propadu. Potem ko je bil Pinus prenesen na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali tako imenovano slabo banko, mu v NLB niso želeli zagotoviti potrebnih denarnih sredstev, vsaj ne brez garancij DUTB. Ta pa se na prošnje Pinusa ni odzvala. Klemenčič in številna slovenska podjetja se tako upravičeno sprašujejo, kdo jim lahko pomaga in na koga se lahko obrnejo, da ne bodo brezplodno begali od Poncija do Pilata.
Najbolj žalostno pri tem je, da so v zadnjem času takšne zgodbe prej stalnica kot izjema. Nekdanji izvršni direktor DUTB, zdaj svetovalec upravnega odbora Thorbjörn Mansson se je branil očitkov, da DUTB ne more dajati garancij, saj je v lasti države in bi takšna operacija pomenila nedovoljeno državno pomoč. Čeprav bi si tudi sam želel hitrejšega napredka pri prestrukturiranju podjetij, je pojasnil, da imajo v DUTB trenutno 427 primerov. Manj kot 40 zaposlenih se tako posveča predvsem 100 največjim primerom, ki predstavljajo 75 odstotkov prenesene vrednosti. Nad neodzivnostjo DUTB se je pritožila tudi odvetnica in stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas, ki vodi kar nekaj stečajev podjetij, ki so pristala v DUTB, vendar iz slovenske slabe banke še vedno ni dočakala povratnih informacij.
Predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič je Manssonu celo zabrusil: »Niste me prepričali, da veste, kaj delate.« Direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je opozoril, da velika večina podjetij v težavah še ni na poti do prestrukturiranja. To velja tako za podjetja, katerih posojila so bila prenesena na DUTB, kot tudi za celotno slovensko gospodarstvo. Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan je na včerajšnji okrogli mizi o DUTB, ki jo je priredila GZS, poudaril, da je v bankah po prenosu terjatev še vedno kar šest milijard evrov slabih terjatev. In ker DUTB (še) nima pravih instrumentov, bodo morale pri prestrukturiranju pomagati tudi banke. »Hierarhija terjatev mora biti jasna, reševali bomo najprej zdrava jedra tistih podjetij, ki imajo dolgoročno konkurenčno sposobnost,« je pojasnil član uprave NLB Blaž Brodnjak in poudaril: »Denarni tok je aksiom, kjer ni denarnega toka, je razprava o posojilih brezpredmetna.«
Vendar samo denar ne more rešiti težav. Podjetja je treba tudi učinkovito upravljati. »Če doslej nismo imeli dobrega menedžmenta, je težko verjeti, da bomo nenadno doživeli renesanso,« je bil nekoliko črnogled finančnik Andraž Grahek. Brodnjak se je ob tem obregnil tudi ob tako imenovani Lahovnikov zakon, ki je po njegovem mnenju neživljenjski in škodljiv. Obstajajo namreč industrije, kjer bi vodstveni kadri na podlagi obstoječega zakona dobili le 5000 evrov bruto prejemkov. »Kdo z ustreznim znanjem bo prišel delat za tak denar?«
