Spopad za obvladovanje ostankov Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) prehaja v sklepno fazo.
Na okrajnem sodišču v Ljubljani bo tako v ponedeljek dražba za nakup vseh delnic KPL, ki jih je propadajočemu ljubljanskemu gradbincu lani zaseglo podjetje Sago. Te bodo naprodaj po izklicni ceni 1,7 milijona evrov. Že zdaj pa je jasno, da bo imela pri odločanju o novem lastniku pomembno vlogo tudi Mestna občina Ljubljana (MOL) z županom Zoranom Jankovićem na čelu. Ključna dejavnost KPL je namreč koncesija za vzdrževanje cest in zimsko službo, pri čemer jo lahko občina v primeru zamenjave lastnika tudi odvzame. Tudi zato je bilo že včeraj mogoče slišati špekulacije, da bo moral morebitnemu novemu lastniku KPL pred nakupom delnic tako ali drugače zeleno luč prižgati tudi Janković.
Slednji včeraj ni izključil možnosti, da bi delnice KPL kupilo kar eno od podjetij v lasti občine, denimo VO-KA. »Ta posel bi bil za nas zanimiv, a je čas do dražbe izjemno kratek. Zanima me tudi, kaj si o tem mislijo banke. Nisem prepričan, da bomo šli na dražbo, čeprav sem večkrat povedal, da bi KPL rad kupil. Pred tem bi bilo treba opraviti tudi skrbni pregled družbe,« je včeraj pojasnil Janković. Na vprašanje, ali se lahko v KPL ponovi primer družbe Javna razsvetljava, ki ji je MOL odvzela koncesijo kmalu po tem, ko je prešla v večinsko last podjetja Enlux, je ljubljanski župan odgovoril, da se na občino do zdaj ni obrnil nihče. Kljub temu pa Janković pričakuje, da bo morebitni kupec KPL »govoril tudi z MOL«. »Želim, da se zadeve v KPL stabilizirajo, ker ima podjetje dobre delavce,« je še dodal Janković. Kot nam je včeraj potrdil sodni izvršitelj Marijan Hojs, dražbe delnic KPL ne bo, če bo sodišče pred tem ugodilo enemu od številnih predlogov za stečaj CPL. Prav delnice KPL bi predstavljale enega najvrednejših delov bodoče stečajne mase CPL.
KPL je sicer v likvidnostne in finančne težave spravilo prav počasno umiranje CPL. Družba, ki je lastniku večkrat priskočila na pomoč z nakazili denarja za plače, ima blokirane vse tri transakcijske račune. Po naših podatkih v zadnjih tednih posluje prek hčerinskega podjetja KPL - Rast, pri čemer so na MOL nemoteno delovanje zimske službe za zdaj zagotovili tudi z neposrednim plačevanjem podizvajalcev.
Dodatne težave KPL povzroča dejstvo, da družba, ki je imela še leta 2011 ob dobrih 29 milijonih evrov prihodkov in 13,4 milijona evrov kapitala za okoli 12 milijonov evrov obveznosti, tudi zaradi »pomoči« CPL in njegovim lastnikom domala nima več nezastavljenega premoženja, zaradi česar ne more več pridobivati bančnih garancij. Poročali smo že, da so kot zadnji zastavno pravico na kamnoloma Sostro in Videm - Dobrepolje ter zemljišča Vrtnarije Rast ob Litijski cesti vpisali kar trije nekdanji družbeniki CPL Naložb. To jim je dovolil sedanji uradni lastnik Poslovnega sistema CPL Ranko Mimović, ki jim je še vedno dolguje kupnino v višini 3,5 milijona evrov.
Iz nenavadnih poslov (nekdanjih) vodilnih v CPL z Alojzijem Kramljakom na čelu izhaja tudi terjatev, zaradi katere je prišlo do rubeža delnic KPL. Gre za 3,9 milijona evrov, ki jih CPL dolguje podjetju Sago iz naslova pogodbe o poslovnem sodelovanju in upravljanja z nepremičninami. Z njo je CPL kot eden večjih domačih gradbincev Sagu, ki je v času podpisa pogodbe (2008) na leto ustvaril okoli 1,4 milijona evrov prihodkov, prepustil dejavnosti, ki bi jih brez prevelikih težav znal opraviti tudi sam: pripravo pripomb na prostorske načrte, analize možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja za asfaltno bazo itd. S tem pa je najbrž povezan tudi podatek, da je Sago v letih 2008 in 2009 družbi CPL Naložbe, ki je bila v lasti menedžerjev CPL, posodil 800.000 evrov za plačilo obresti pri posojilu, najetem za financiranje lastninjenja CPL.
V naslednjih letih je z aneksi uradna višina obveznosti CPL do Saga v enem trenutku narasla celo na 18 milijonov evrov, zato je ljubljanski gradbinec, ki ga je takrat že vodil Stanko Petrič, s podjetjem podpisal »poravnavo«. Prav ta mu je omogočila, da je lahko pozneje vpisal zaznambo prepovedi razpolaganja na dveh ključnih naložbah CPL: v KPL in Tovarni asfalta Črnuče (TAČ).
