Sturnaras je, potem ko so predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v ponedeljek zaključili oceno položaja grških javnih financ in državi prižgali zeleno luč za novo tranšo mednarodnega posojila, danes pojasnil, da primarni proračunski presežek razume kot "nacionalni cilj".
Grčija lahko na ta način upa na nov delni odpis javnega dolga
Cilj države, da pred obrestmi na dolg zabeleži več proračunskih prihodkov kot odhodkov, je treba po njegovih besedah doseči "za vsako ceno", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ta cilj je za Atene zlasti pomemben zato, ker so finančni ministri držav v območju evra novembra sklenili, da lahko Grčija na ta način upa na nov delni odpis javnega dolga.
Tej ranljivi evrski državi je sicer že lani uspelo z menjavo obveznic dolg države znižati za več kot 100 milijard evrov oz. za skoraj tretjino. Izgube so tedaj utrpeli zasebni upniki, med drugim zasebne banke in pokojninski skladi.
Grški javni dolg lani znašal 157 odstotkov BDP
Z vsemi temi ukrepi se želi preprečiti, da bi grški javni dolg prihodnje leto dosegel že 190 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Lani je sicer glede na podatke tamkajšnjega statističnega urada znašal 156,9 odstotka BDP, leta 2011 pa 170,3 odstotka BDP.
IMF že nekaj časa poziva, naj se za delni odpis dolga, na katerega so pristali zasebni upniki, zdaj odločijo tudi vlade evrskih držav. V Nemčiji, ki jo prihodnje leto čakajo splošne volitve, so ta poziv zavrnili.
Sturnaras danes špekulacij, da bi dolg lahko znižali tudi z odpisom s strani javnih upnikov, predvsem ECB in nacionalnih centralnih bank, ni želel podrobno komentirati.
