Koprski Cimos je od včeraj uradno insolventen in dolgoročno plačilno nesposoben. Na zahtevo revizorjev KPMG so morali namreč v družbi oblikovati za več kot sto milijonov evrov oslabitev premoženja, zaradi česar imajo trenutno več dolgov kot premoženja.
Uprava Cimosa pod vodstvom Jerka Bartolića se sicer že več mesecev z bankirji dogovarja o pretvorbi okoli 150 milijonov evrov posojil v kapital, kot zatrjujejo v Cimosu, pa so pogajanja z bankami, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ministrstvom za finance in lastniki v sklepni fazi. »Pričakujemo, da bo v dobro družbe v najkrajšem možnem času dosežen celovit dogovor z vsemi deležniki,« so včeraj povedali na ministrstvu za finance. »Nadzorniki smo se s poročilom KPMG že seznanili, uprava pa nam ga bo uradno predstavila na seji prihodnji četrtek, ko bomo obravnavali tudi gradivo za skupščino,« nam je povedal predsednik nadzornega sveta Cimosa Vojko Antončič. Skupščino bodo v Cimosu sicer sklicali najkasneje do 3. aprila, delničarji pa bodo o dokapitalizaciji odločali najkasneje do 5. maja.
Pretvorba dolgov nujen, a ne zadosten ukrep
Toda, kot je poudaril Antončič, Cimos za dolgoročno preživetje poleg dokapitalizacije s pretvorbo dela posojil v kapital nujno potrebuje tudi dodatna likvidnostna sredstva. Kako jih bodo zagotovili, za zdaj ni znano, saj se bankirji o tem še vedno niso zedinili. Del prepotrebnih sredstev naj bi Cimos sicer zbral s prodajo Litostroja Power, preostanek pa naj bi z novim likvidnostnim posojilom zagotovile sedanje in nove banke.
Po predlogu svetovalnega podjetja Alvarez & Marsal bi morale banke v kapital Cimosa pretvoriti 150 milijonov evrov od skupno okoli 350 milijonov evrov posojil. Polovico preostanka posojil bi Cimos začel odplačevati takoj, polovico pa po nekajletnem moratoriju za odplačilo obresti in glavnice.
Toda pred dokapitalizacijo s pretvorbo posojil v kapital bankirji zahtevajo razlastitev sedanjih lastnikov, med katerimi so največji Banka Koper, Modra zavarovalnica, DSU, Kovinoplastika Lož in Triglav Naložbe. Bankam očitno pritrjuje tudi minister za finance Uroš Čufer, ki je v zadnjem intervjuju za Dnevnik dejal, da bodo »lastniki zdaj prisiljeni priznati, da je vrednost njihove naložbe enaka nič in da so izgubili vse«. Pomena koprske skupine za domačo gospodarstvo se zaveda tudi novi gospodarski minister Metod Dragonja. Po njegovih ocenah je Cimos eno najpomembnejših podjetij v državi, ki pa se bo moralo »spraviti v red in odvreči dejavnosti, ki jih ne potrebuje«.
Reševanje polno preobratov in zapletov
Čeprav je premierka Alenka Bratušek že konec aprila lani zagotavljala, da so tik pred podpisom dogovora o rešitvi Cimosa, bivši minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik pa poudarjal, da je eden od pomembnih ciljev vlade reševanje zdravih, vendar prezadolženih podjetij, epiloga več kot dve leti trajajočega reševanja koprske skupine še vedno ni.
Sanacija Cimosa se je dejansko začela že leta 2011, ko so v družbi začeli iskati investitorja, ki bi jih dokapitaliziral z 60 do 100 milijoni evrov. Toda ponudbe potencialnih investitorjev za bivšo upravo in lastnike niso bile sprejemljive, zaradi česar so se tudi odločili, da sanacijo izpeljejo sami. Eden od ključnih korakov do dolgoročne sanacije je bila prodaja Litostroja Power (tega še vedno prodajajo), ki so jo zahtevale banke. Eden od pogojev bank je bila tudi dokapitalizacija, ki pa je padla v vodo, saj Banka Koper pri njej ni želela sodelovati. Dodatno je dokapitalizacijo onemogočila tudi država, saj je ministrstvo za finance pod takratnim vodstvom Janeza Šušteršiča tik pred zdajci začelo pogojevati sodelovanje države z novim vrednotenjem družbe.
A ko je naposled država privolila v sodelovanje pri dokapitalizaciji, so banke prišle na plan z novimi pogoji in žogico vrnile državi in lastnikom. Pred skoraj natanko letom dni se je v sanacijo Cimosa vključila tudi Banka Slovenije, marca lani pa je z mesta direktorja odstopil tudi dolgoletni direktor Franc Krašovec. Spomnimo, da je po odhodu Krašovca posebna revizija ugotovila številne nepravilnosti v Cimosu, nekdanjega direktorja Cimosa pa so novembra lani celo pridržali kriminalisti.
Po menjavi uprave in z večmesečno zamudo je Cimos sredi lanskega leta naposled dobil likvidnostno posojilo (odobrile so mu ga banke in lastniki), s katerim je poravnal del dolgov do dobaviteljev in za katerega je jamčila tudi država.
