Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji državo pozval k privatizaciji, če s svojim lastništvom ne prispeva k razvoju države. »Država naj kot lastnica s centraliziranim upravljanjem državnega premoženja zasleduje cilj postopnega umika s trga, kjer ne more prispevati več kot tržni udeleženci oziroma kjer ne prevladujejo izmerjeni eksterni učinki na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije,« pozivajo člani Sveta Banke Slovenije.
Vse kaže, da je centralne bankirje k ostri kritiki države kot lastnice gospodarskih družb spodbudil predvsem odnos predstavnikov državnih lastnikov v postopkih prestrukturiranja podjetij, ki so se jih pod okriljem Banke Slovenije lotili poslovne banke in podjetja. »Projekt prestrukturiranja podjetij je opozoril tudi na temeljni problem odnosa do lastnine kot primarne oziroma največje odgovornosti lastnikov in ne lastnine kot rezidualne terjatve,« so zapisali v Svetu banke Slovenije. Ti vidijo možnost dolgoročnega poslovanja in razvoja podjetij, s čimer je pogojena uspešna konsolidacija bank in javnih financ, samo v primeru prestrukturiranja podjetij ob ustrezni zakonodajni podlagi in vstopu odgovornih lastnikov, »domačih in tujih«. Postopni umik iz gospodarstva naj država zasleduje »ob oblikovanju strategije gospodarskega razvoja, z reševanjem konkretnih primerov v okviru realnih možnosti zunanje konkurenčnosti«, so še zapisali centralni bankirji. Ti tudi pravosodnemu sistemu niso ostali dolžni in so ga označili za neučinkovitega, težave pa prestrukturiranju podjetij povzroča tudi zakonodaja.
Centralna banka bo še ta teden zakonodajalcu posredovala dodatne pobude za nujne in konsistentne spremembe pravnega okvira, ki bi zlasti omogočil pospešeno in zunajsodno prestrukturiranje podjetij. S prestrukturiranjem naj bi predvsem zagotavljali zunanjo konkurenčnost posameznega podjetja, ki pa se mora odražati v bodočih denarnih tokovih. Za dosego cilja je nujno usklajeno delovanje vseh bank upnic določenega podjetja, še opozarjajo v Banki Slovenije, kjer so že vzpostavili poročanje vodilnih bank upnic za celoten konzorcij katerega koli podjetja, ki bi se ga banke odločile prestrukturirati. Vlado so centralni bankirji pozvali, da zagotovi garancijsko shemo, pri čemer bi prek realizacije denarnih tokov sproti preverjali, kako podjetje izpolnjuje zaveze prestrukturiranja. V posameznem primeru izdane garancije pa mora biti davkoplačevalcem zagotovljena polna transparentnost, pravijo v Banki Slovenije.
