Nadzorni svet Banke Celje naj bi v prihodnjih tednih razpravljal tudi o tem, ali bo Dušan Drofenik njeno upravo vodil tudi po 1. januarju 2014.
Takrat se namreč Drofeniku, ki je vajeti sedme največje slovenske banke od Nika Kača prevzel v začetku leta 2009, izteče mandat predsednika uprave, pri čemer za zdaj ni jasno, ali še uživa zaupanje nadzornikov. Ti naj bi po nekaterih informacijah na eni od sej že govorili o vprašanju uprave, predstavniki NLB, ki je največji lastnik Banke Celje, pa naj bi pri tem zavrnili možnost, da bi Drofeniku že pred časom podaljšali mandat. Kdo so potencialni konkurenti za njegov stolček, za zdaj ni znano, se je pa že pred časom kot eden od kandidatov omenjal aktualni minister za finance Uroš Čufer, ki je donedavna sedel tudi v nadzornem svetu Banke Celje.
»Imenovanje uprave banke bomo izvedli v skladu z dobro prakso,« nam je na več vprašanj odgovoril prvi nadzornik Banke Celje Jure Peljhan. Drofenik pa nam je prek službe za odnose z javnostmi na vprašanje, ali se bo potegoval za nov mandat na čelu banke, odgovoril, da je o tem prezgodaj govoriti, ker da sta imenovanje in odpoklic članov uprave v pristojnosti nadzornega sveta, ki o tem še ni odločal. Poleg Drofenika sicer v upravi banke sedita še Davorin Leskovar in Aleksander Vozel.
Še vedno ni znano, kolikšen je bil poslovni rezultat banke v letu 2012. O njem naj bi nadzorniki govorili na seji čez približno dva tedna. Na vprašanja, kolikšen je predviden lanski poslovni izid banke, koliko znaša vrednost količnika temeljnega kapitala (Core Tier 1) ter koliko slabitev in odpisov je morala opraviti banka, so nam v Celju včeraj odgovorili, da bodo letno poročilo do konca meseca objavili na portalu ljubljanske borze. Peljhan je včeraj zatrdil le, da je Banka Celje »stabilna banka z ustrezno kapitalsko ustreznostjo«.
Tako so za zdaj na voljo le podatki, ki so iz poročila Banke Slovenije o stanju v slovenskem bančnem sistemu v začetku leta pricurljali v javnost. Po teh virih je imela Banka Celje, ki je leta 2011 opravila za 133 milijonov oslabitev in odpisov, 31. maja lani skupaj za skoraj 258 milijonov evrov terjatev do komitentov z zamudami nad 90 dni ali z boniteto D in E. Gre za znesek, ki presega desetino bilančne vsote banke na zadnji dan leta 2011, v vsoti vseh bruto posojil nebančnemu sektorju, ki jih je banka beležila predlani, pa predstavlja dobrih 14 odstotkov.
Pri tem višina slabih posojil pri osmih dolžnikih presega deset milijonov evrov. Poleg propadlih Zvona Ena Holdinga, ki Banki Celje dolguje skoraj 20 milijonov evrov, in Poteze Naložb (17 milijonov evrov), nekoč velike lastnice NLB, so na naslednjih treh mestih na seznamu morda nekoliko presenetljiva imena: letalsko podjetje Linxair, ki Banki Celje dolguje 13 milijonov evrov (njegov večinski lastnik je družba Gannam v lasti treh članov družine Musić), belokranjski gradbinec Remex International Martina Režka (12,6 milijona evrov, kar znaša dve tretjini vseh finančnih obveznosti podjetja), ki je bilo vsaj pred leti med lastniki Petrola in Luke Koper, ter postojnski Epic Edvarda Progarja (11,9 milijona evrov), ki je v stečaju.
Če je Banka Celje relativno neboleče »preživela« stečaje več velikih podjetij na območju Celja (Alpos, CM Celje), pa je (bila) do gradbenega sektorja močno izpostavljena prek posojil Grepu, SGP Novi Stanka Božičnika, podjetjem iz Skupine Cestno podjetje Maribor (CPM), mariborskemu MTB in Vegradu. Ta so k znesku slabih posojil skupno »prispevala« skoraj 50 milijonov evrov, na seznamu pa so tudi finančne družbe iz nekoč mogočnega imperija NFD (skupno približno 18 milijonov evrov), propadli Pom-Invest Ivana Vizjaka (8 milijonov evrov), podjetje FB Investicije Igorja Bavčarja v stečaju (4,5 milijona evrov)...
