Ne samo v prehrambni in kozmetični industriji, tudi v tekstilni industriji postaja izredno modna predpona bio. Marketinške sile velikih igralcev na trgu so tako že usmerjene v promocijo organskega ali biobombaža, katerega pridelava je okolju precej prijaznejša od pridelave klasičnega bombaža.
Biobombaž predstavlja le delček svetovne bombažne industrije, približno pol odstotka, njegov celotni trg je ocenjen na slabih pet milijard evrov na leto. Kljub temu bo po mnenju velikih trgovcev, med katerimi sta najaktivnejši skupini H&M in C&A, igral vse pomembnejšo vlogo v prihodnosti tekstilne in modne industrije. C&A je celo napovedal, da bo do leta 2020 na policah njegovih trgovin kar 80 odstotkov oblačil iz biobombaža, kar je dvakrat več kot danes. Vprašanje je, ali si bo to lahko privoščil, saj je proizvodnja biobombaža kljub večjemu povpraševanju v zadnjih dveh letih upadla za osem odstotkov. O njej se ve premalo in nima dovolj podpore.
Niti biobombaž ni vedno neoporečen
Biobombaž je pridelan po pravilih ekološkega kmetovanja, v procesu pridelave pa so lahko uporabljeni le postopki in sredstva, ki ne škodujejo okolju in zdravju ljudi, rastlin ter živali. A tu se biofaza pogosto konča. Združenje potrošnikov Slovenije je že opozorilo, da je nadaljnja obdelava biobombaža enaka kot pri klasičnem bombažu. Med postopki beljenja, pranja, barvanja in tiskanja ponekod tudi biobombaž prihaja v stik s številnimi kemikalijami, celo strupenimi. Odmevni so bili primeri, ko so trgovci na oblačila povsem neupravičeno lepili etikete biobombaž. Pred dvema letoma sta bili v ospredju afere prav trgovski verigi H&M in C&A, slednji je v kar 30 odstotkih testiranih vzorcev zavajal kupce, saj so bila oblačila narejena iz gensko spremenjenega bombaža. Ta predstavlja več kot 80 odstotkov svetovnega trga.
Tudi Mojca Šubic, direktorica Svilanita, ki že približno pet let trži linijo biobombaža, svetuje previdnost, zlasti pri tkaninah iz Indije in Kitajske, največjih svetovnih proizvajalk bombaža. »Barvila v Evropi so nekaj povsem drugega kot v Aziji,« opozarja. Milica Vidmar, ki prek spletne strani naturaland.si prodaja izdelke iz biobombaža, opozarja, da lahko škoduje zdravju že samo sled škodljive sestavine v oblačilu. »Tudi zaradi tega je vse več alergij na oblačila,« pravi.
A večini ljudi za to ni mar, raje kupujejo cenejše izdelke, ki niso iz biološke pridelave. Biobombaž kot surovina je namreč približno desetino dražji, je pojasnila Šubičeva. Po njenem mnenju bo priljubljenost organskega bombaža v prihodnje nedvomno rasla, vendar klasičnega bombaža verjetno nikoli ne bo nadomestil. Ceno za to pa bo plačala narava.
S pesticidi nad škodljivce in delavce
Čeprav predstavljajo bombažna polja le 2,5 odstotka kmetijsko obdelane površine na svetu, je pri pridelavi te surovine porabljenih kar 16 odstotkov vseh insekticidov in skoraj sedem odstotkov herbicidov na svetu. Pesticidi, ki jih voda izplakne iz zemlje, onesnažujejo reke in podtalnico, mnogi organizmi pa ob stalnem bombardiranju s kemikalijami postanejo proti njim odporni. Igračkanje z ekosistemi ima pogosto izredno škodljive učinke. Kemikalije poleg ciljnih organizmov ubijajo tudi njihove naravne sovražnike, zlasti na Kitajskem je zaradi pridelave bombaža pogost tako imenovani sekundarni izbruh škodljivcev. Leta 2010 je na 26 milijonih hektarjev kmetijskih površin – enaka površina kot 12 Slovenij – delala škodo travniška stenica, ki je uničevala sadje, zelenjavo, žita in bombaž.
Pridelava biobombaža na drugi strani ne pozna pesticidov, zaradi česar je hkrati cenejša in okolju prijaznejša, predvsem delavcem. Na svetovnih plantažah bombaža je zaposlenih več kot 250 milijonov ljudi, kar 77 milijonov pa jih ima vsako leto zdravstvene težave zaradi zastrupitve s pesticidi.
Predelava bombaža hujša od naravne katastrofe
Džins hlače in majica s kratkimi rokavi so priljubljen izbor oblačil v teh dneh. V pridelavi ustrezne količine bombaža za pomladno opravo se porabi več kot 11.000 litrov vode (majica 2600 litrov, hlače 8500 litrov), torej toliko, kolikor porabi povprečni Slovenec za umivanje, pitje, kuho, odplakovanje in še kaj v celih treh mesecih. Količina odpadne vode, ki nastane v procesih od plantaže do police, predstavlja približno 15 odstotkov ali kar okoli 1500 litrov. Biobombaž je v tem pogledu precej manj škodljiv, saj je dež v 80 odstotkih njegov glavni vodni vir med rastjo na plantaži. Barvanje je že druga zgodba. Predvsem v Indiji in na Kitajskem nastane največ odpadne vode prav med barvanjem tkanin, tudi z barvili, ki vsebujejo težke kovine.
V Indiji in na Kitajskem se tudi zaradi intenzivnosti bombažne industrije že pojavljajo težave z vodo. Koliko vode se porabi med pridelavo in predelavo bombaža, kaže tudi stanje Aralskega jezera v srednji Aziji, nekoč enega največjih sladkovodnih jezer na svetu. Jezero danes spominja na puščavo, saj obsežni namakalni sistemi preusmerjajo vodo, ki napaja jezero, ravno njihova slaba kakovost pa še dodatno niža gladino jezera. Do bombažnih polj v osrednji in jugovzhodni Aziji naj bi iz jezera prišlo le 40 odstotkov vode.
