Svet Banke Slovenije, ki je danes obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja, sicer poudarja, da je za doseganje vzdržne gospodarske rasti ključno postopno doseganje makroekonomskih ravnovesij, pri čemer je prednostno uravnoteženje javnih financ.
Nadaljnja fiskalna konsolidacija, ki je predvidena tudi v sprejetih proračunih za 2013 in 2014, tako po prepričanju Banke Slovenije ostaja bistveni dejavnik zniževanja negotovosti v gospodarskem okolju ter zagotavljanja nemotenega dostopa do tujih virov financiranja.
Vendar pa v Banki Slovenije ugotavljajo, da so se ukrepi za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja lani odrazili v zmanjšanem zaupanju potrošnikov in zato prispevali k upadu domačega povpraševanja. Dodatni ukrepi bi morali biti zato zasnovani tako, da bodo povzročali čim manj negativnih učinkov na gospodarsko rast in zaposlenost, s poudarkom na krepitvi razvojnega potenciala, konkurenčnosti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
Banka Slovenije poziva tudi k aktivnemu nadaljevanju strukturnih reform, pri čemer pa je treba po njihovem mnenju nujno predvsem pospešiti sprejem sprememb insolvenčne zakonodaje in proces poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetij, ki bo imel za posledico nižjo zadolženost in odgovorno lastništvo.
Banka Slovenije ocenjuje sprejetje pokojninske reforme kot pomemben dejavnik krepitve verodostojnosti ekonomske politike. S pokojninsko reformo so se zmanjšala tveganja glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, ki jih je Evropska komisija za Slovenijo ocenjevala kot velika, pravijo.
Reforma bo po mnenju Banke Slovenije že kratkoročno prispevala h konsolidaciji javnih financ, njen sprejem pa odraža tudi sposobnost doseganja soglasja med socialnimi partnerji in predstavlja ugodno znamenje za trge.
Svet Banke Slovenije sicer ugotavlja, da so bila gospodarska gibanja v zadnjem lanskem četrtletju večinoma skladna z oktobrskimi projekcijami Banke Slovenije.
Po okoli dvoodstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) lani naj bi se BDP znižal tudi letos. Rast gospodarstva je pričakovati v letu 2014, vseskozi pa bo glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostal izvoz.
V nasprotju s povprečjem območja evra so tako lani izvozno usmerjeni deli gospodarstva uspeli ohranjati raven dejavnosti. Hkrati pa se je zmanjšalo domače povpraševanje. Oboje se kaže v naraščajočem presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki ga je pričakovati tudi v prihodnjih letih.
Glede razmer na trgu dela Banka Slovenije ugotavlja, da se je zaposlenost v zadnjih mesecih ponovno začela hitro zniževati, obenem pa se slabšajo tudi zaposlitvene možnosti.
Inflacija, ki se je decembra na letni ravni zvišala na 3,1 odstotka, se bo medtem v razmerah šibkega domačega povpraševanja po pričakovanjih Banke Slovenije postopoma zniževala. Trend zniževanja inflacije bi se lahko prekinil, če se bodo izraziteje odrazili pritiski na inflacijo s strani poviševanja davkov, trošarin in cen zaradi ukrepov ekonomske politike.
Našteti dejavniki v zadnjih mesecih že prispevajo okoli polovico k skupni rasti cen, v januarju pa je predvidena tudi sprostitev cen komunalnih storitev.
Banka Slovenije ocenjuje, da predstavlja prenos odločanja o cenah komunalnih storitev oziroma cenah storitev gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez ustrezne regulativne ureditve resno tveganje za stabilnost cen in inflacijska pričakovanja.
Zato so zaskrbljeni nad predvidenim prenosom odločanja o cenah komunalnih storitev na lokalne skupnosti brez predhodne institucionalne ureditve regulatornih mehanizmov za nadzor upravičenosti povišanj cen pri lokalnih izvajalcih. Kot vhodni strošek lahko povečevanje cen komunalnih storitev za marsikatero podjetje tudi neposredno prispeva k poslabševanju konkurenčnosti gospodarstva.
Vlada je sicer tik pred koncem 2012 sprejela ustrezne dopolnitve, ki vsebujejo prag regulacije v primeru več kot 30-odstotne podražitve komunalnih storitev. V tem primeru mora pristojni občinski organ pred potrditvijo in uveljavitvijo cene predhodno pridobiti soglasje ministrstva za kmetijstvo in okolje o ustreznosti oblikovanja cene.
