Z osnutkom zakona se v Banki Slovenije ne strinjajo, saj odpira ta, kot so pojasnili, številna vprašanja in ustvarja negotovost tako glede pogojev za ukrepanje kot tudi glede učinkov takšnih ukrepov za banko in za širše gospodarstvo. Po njihovem mnenju je zlasti problematično, da zakon sploh ne določa, pod kašnimi pogoji bo banka upravičena do ukrepov. Po dosedanjih izjavah ministrstva za finance je sicer mogoče sklepati, da banke na odločitev, ali bodo njihove terjatve prenesene ali ne, sploh ne bodo imele vpliva, saj naj bi te iz njihovega portfelja prenašali preprosto na zahtevo vlade oziroma v zakonu predvidene medresorske skupine, v kateri bo sedelo šest predstavnikov vlade in en sam predstavnik centralne banke.

Ob tem velja opozoriti, da se bo v skladu z osnutkom zakona skupaj s slabo terjatvijo banke oziroma posojila na novoustanovljeno agencijo prenesla tudi popolna kreditna mapa posameznega dolžnika. Družba za upravljanje terjatev bi morala tako pridobljene podatke sicer varovati v skladu z zakonom o bančništvu, a varovanje bančne tajnosti predstavnikom vlade Janeza Janše do zdaj ni šlo od rok. Glede na dosedanje izkušnje se tako postavlja vprašanje, ali bo na odločitve politično obarvane medresorske komisije, katera banka mora bili deležna ukrepov in katere terjatve naj se prenašajo družbo za upravljanje terjatev, morebiti vplivalo tudi zanimanje, kaj je v posameznih kreditnih mapah bančnih komitentov. Da bodo zaposleni v družbi za upravljanje terjatev označeni za sostorilce kaznivih dejanj, če ne bi organom pregona nemudoma sporočili vseh ugotovljenih sumov kaznivih dejanj članov uprav in nadzornih svetov bank, smo že poročali, v enem svojih zadnjih javnih nastopov pa je finančni minister Šušteršič ugotavljanje morebitnih kaznivih dejanj označil celo za dolžnost uprave družbe za upravljanje terjatev. Ta se bo, kot vse kaže, veliko bolj ukvarjala s preganjanem bankirjev kot s sanacijo bančnega sistema in z upravljanjem terjatev.

Na to kaže tudi dejstvo, da med kriteriji za odločanje o tem, kakšni ukrepi naj se uporabijo v kateri banki, očitno ne bo njena morebitna kapitalska ogroženost. To namreč v okviru nadzorniške funkcije ugotavlja centralna banka, ki pa pri sanaciji slovenskega bančnega sistema pomembnejše vloge očitno ne bo igrala, kar bo verjetno tudi ena od specifičnosti "slovenske slabe banke". Naj zgolj omenimo, da je nemška slaba banka, po vzgledu katere naj bi nastajala njena slovenska različica, ob ustanovitvi sodila pod okrilje nemške centralne banke, a da je ta svojo nadzorstveno funkcijo opravljala veliko bolje od Banke Slovenije, težko trdimo. Nemčija je za podporo svojemu bančnemu sistemu po podatkih Deutsche Bank v obliki sredstev in garancij do zdaj namreč namenila že 20 odstotkov BDP, Slovenija pa zgolj okoli odstotek. "Dejstvo, da so predlagani ukrepi v osnutku zakona urejeni v celoti zunaj okvirov nadzora nad bankami, ki so v skladu z evropskimi direktivami opredeljeni v zakonu o bančništvu, vzbuja skrb," poudarjajo v centralni banki in hkrati opozarjajo, da ni določeno niti, po kakšnem postopku se bo o ukrepih odločalo, niti, kdo je pri odločitvah za kaj pristojen in odgovoren.

Na Banko Slovenije na ministrstvu očitno ne računajo niti pri spremljanju izvajanja ukrepov, in sicer ne z vidika dosedanjih ugotovitev nadzora nad banko glede razlogov za nastalo situacijo ne glede ocene učinkov takšnih ukrepov na poslovanje banke in njeno finančno stabilnost.