POP je nastal kot projekt na Kickstarterju. Najprej na kratko o Kickstarterju. Kickstarter je družbeno omrežje, katerega namen je financiranje projektov, s strani uporabnikov omrežja. Nekdo z idejo predstavi svoj projekt, določi, koliko denarja potrebuje za njegovo uresničitev in napove, kakšne nagrade prejmejo podpornik, v zameno za finančni vložek. Za višji vložek dobijo večjo nagrado. Če projekt v vnaprej znanem časovnem roku dobi vsaj zahtevano finančno podporo, se zaključi. Lastnik projekta dobi denar, izvede projekt in podpornike nagradi. V nasprotnem primeru podporniki ne plačajo nič.
Prenosni polnilec POP je v zastavljenem časovnem obdobju podprlo 1000 podpornikov, ki so vložili 139.170 $, od zahtevanih 50.000 $. Financiranje je bilo tako 278% uspešno. Stvari so se za prijavitelje ideje in podpornike premikale v pravo smer. Vse dokler niso prijavitelji 20. 12. 2012 poslali sporočila vsem podpornikom, da je projekt propadel in da jim bodo vrnili vse vložke.
Razlog za propad projekta je bila zavrnitev Appla, da POPu licencira njihov nov konektor Lightning za polnjenje iPhonov in iPadov. Po Applovih pravilih za licenciranje, na enem polnilcu ne smeta biti hkrati Lightning in njihov stari 30 pinski konektor, kaj šele kak USB ali USB mini. Nadaljevanje projekta brez Lightning konektorja bi bilo popolnoma nesmiselno. Na tej točki sem si rekel, da je Apple vseeno malo “beden” in da bi kljub svoji značilni zaprtosti vseeno lahko malo popustil. Nenazadnje so produkt k življenju spravili uporabniki, za katere bi si skoraj upal trditi, da so po večini tudi Applovi. Verjetno mi ni potrebno posebej omenjati, da je Applova odločitev vzbudila zelo burne reakcije po družbenih medijih. In glej ga zlomka, Apple je že naslednji dan spremenil pravila za licenciranje. POPu je podelil licenco za nov konektor in tako dal zeleno luč za nadaljevanje projekta.
Apple je svojeglavo podjetje in če se odloči, da nekaj ni po njihovih merilih, pač ni. Zato je toliko bolj zanimivo dejstvo, da je POPu uspelo. Kar se tiče Appla ne vem, če je tole precedens ali le muha enodnevnica, je pa zgodba vseeno navdihujoča. Če je tvoj produkt dober in če res verjameš vanj (toliko, da si ga pripravljen opustiti, če ne dosega zastavljenih standardov, ker mu manjka en konektor), potem so možnosti tudi za čudeže.
