Nekaj več kot 421.000 vlagateljev v domačih vzajemnih skladih je lani svoje naložbe oplemenitilo za skoraj 260 milijonov evrov. Povprečni vlagatelj, ki je imel v točkah vzajemnih skladov lani naloženih med 5000 in 7500 evrov prihrankov, je torej svojo naložbo oplemenitil za med 600 in 1000 evrov. Večji del tega donosa pa so prispevale naložbe skladov v delnice slovenskih podjetij, podjetij iz farmacevtskega sektorja in z Balkana.
Optimizem med vlagatelji prinesel milijonske prilive
Konec lanskega leta so imeli vlagatelji v vzajemnih skladih, ki jih upravljajo domače družbe za upravljanje, za 2,15 milijarde evrov premoženja. Zaradi vedno nižjih obrestnih mer na bančne depozite, treh zaporednih let rasti tečajev na Ljubljanski borzi in okrevanja trgov na Balkanu so se lani na najvišjo raven po letu 2007 zvišala tudi neto vplačila v vzajemne sklade. Skupno so vlagatelji v domače sklade lani vplačali 40 milijonov evrov, pri čemer so izstopali predvsem mali vlagatelji. Brez upoštevanja skladov, ki so nastali s preoblikovanjem investicijskih družb, bi bili neto prilivi še za okoli 60 milijonov evrov višji in bi celo presegli 100 milijonov evrov.
Tudi podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) jasno nakazujejo, da se med vlagatelje vrača optimizem. Število vlagateljev v domačih vzajemnih skladih se namreč neprekinjeno zvišuje že vse od lanskega maja, kar je najdaljši pozitivni niz v zadnjih osmih letih. Toda v domačih vzajemnih skladih še vedno varčuje bistveno manj državljanov kot pred začetkom finančno-gospodarske krize. Po podatkih ATVP se je v zadnjih šestih letih število vlagateljev v domače vzajemne sklade znižalo za skoraj 130.000, skupno pa so iz skladov dvignili več sto milijonov evrov prihrankov. Te so večinoma vložili v bančne depozite. A zdaj, ko so se obrestne mere na obveznice in bančne depozite znižale na rekordno nizko raven, se sredstva ponovno selijo nazaj v nekoliko bolj tvegane naložbe, kot so vzajemni skladi in delnice.
Kam so vlagatelji selili svoje prihranke
Naše analize kažejo, da so vlagatelji lani svoje prihranke nalagali predvsem v vzajemne sklade, ki večji delež svojega premoženja nalagajo v delnice slovenskih podjetij, pozitivne prilive pa je imela tudi večina tako imenovanih balkan skladov. Nadpovprečno visoke prilive so imeli tudi skladi, ki investirajo v delnice tehnoloških in farmacevtskih podjetij, ter tako imenovani globalni delniški skladi z zelo razpršeno naložbeno politiko.
»Na eni strani imamo vlagatelje, ki skušajo svoje naložbe globalno razpršiti, na drugi strani pa vlagatelje, ki očitno verjamejo v slovensko zgodbo o privatizaciji,« ocenjuje Aleš Lokar iz KD Skladov. Podobno meni tudi Jernej Kozlevčar iz Triglav Skladov, ki opozarja tudi na korelacijo med rastjo tečajev in neto prilivi v sklade. »Med posameznimi regijami in gospodarskimi sektorji je prihajalo do razlik v donosu, kar se je v določeni meri prek vplačil oziroma izplačil odrazilo tudi na odločitvah investitorjev,« pojasnjuje Kozlevčar. Največje neto odlive so imeli lani denimo prav skladi, ki investirajo v vzhodno Evropo, Latinsko Ameriko, Brazilijo in Rusijo, kjer so bili trgi najbolj na udaru. Zaradi unovčevanja kapitalskih dobičkov so imeli neto odlive tudi skladi, ki investirajo na Kitajsko in v Indijo, kjer so se delnice lani v povprečju podražile za 52 oziroma 31 odstotkov.
Pozitivne prilive je pričakovati tudi v letošnjem letu, vendar bo po Lokarjevih ocenah to odvisno tudi od reakcij na odločitve evropske centralne banke in razpleta političnega dogajanja v Grčiji. »Pomemben vpliv bo imel tudi razplet privatizacije, predvsem prodaje Telekoma Slovenije,« še meni Lokar. Po Kozlevčarjevi oceni bo imelo pomemben vpliv tudi nižanje obrestnih mer na bančne depozite in obveznice. Tako ne preseneča, da so imeli med vsemi domačimi družbami za upravljanje največje neto prilive lani prav NLB Skladi, ki čedalje bolj izkoriščajo tudi prodajno mrežo NLB. Tej se namreč obseg depozitov nebančnih strank vztrajno znižuje, medtem ko imajo NLB Skladi v svojih skladih zbranih že skoraj 470 milijonov evrov sredstev in so tako lani z mesta drugega največjega upravljalca vzajemnih skladov izrinili KD Sklade.
Veliki štirje še povečujejo prednost
Prav industrija upravljanja premoženja je v zadnjih nekaj letih doživela največjo konsolidacijo. Medvešek Pušnik DZU in Publikum PDU sta se združila v družbo Alta Skladi, Triglav Skladi so prevzeli Abanko Sklade, KBM Infond pa Krekovo družbo in Probanko upravljanje, sedaj pa naj bi kupili tudi Perspektivo DZU Darija Južne.
Ker je pri upravljanju sredstev ključnega pomena prav ekonomija obsega, ne preseneča, da največji štirje upravitelji v zadnjih letih še dodatno povečujejo svoj tržni delež. Triglav Skladi, NLB Skladi, KD Skladi in KBM Infond so tako konec lanskega leta imeli že 1,76 milijarde evrov sredstev v svojih skladih, od leta 2010 pa se je njihov skupni tržni delež povzpel za 13 odstotnih točk, na 82 odstotkov.
