Nova vlada, ki jo bo zelo verjetno vodil Miro Cerar, bo na mizo ob prevzemu oblasti dobila tudi potencialno javnofinančno bombo iz Šaleške doline.
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so namreč začeli tudi javno omenjati možnost, da Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) zaradi vse večjih lukenj v 1,43 milijarde evrov vrednem projektu TEŠ 6 njegovim financerjem morda ne bo zmogla vračati posojil. Del teh – 440 milijonov evrov, ki jih je TEŠ najela pri Evropski investicijski banki (EIB) – je zavarovanih s poroštvi države. Ta bo morala v tem primeru namesto TEŠ in HSE vračati denar, ki pa ga v proračunu nima. »V družbah skupine pripravljamo načrte prestrukturiranja, a je vprašanje, ali bodo ti ob nekaterih novih dejstvih zadostovali. Investicija v TEŠ 6 je prerasla HSE,« priznava generalni direktor holdinga Blaž Košorok.
Letos po naših podatkih zapade prvih 32 milijonov evrov obveznosti TEŠ do EIB, pri čemer je breme odplačevanja nase že prevzela skupina HSE. Glavnico posojila bodo v Šoštanju po načrtu začeli odplačevati leta 2016, ko bo TEŠ 6 začel polno obratovati. V TEŠ morajo samo med letoma 2015 in 2018 EIB skupno vrniti za več kot 160 milijonov evrov glavnic in obresti. Za večino tega zneska, ki je enak načrtovanemu izplenu od propadlega davka na nepremičnine, s poroštvi jamči država. Še dobrih 90 milijonov evrov bodo morali v tem času vrniti tudi Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Zagotovo drži, da v TEŠ tega denarja nimajo: obveznosti elektrarne že več mesecev neposredno pokriva HSE. A tudi ta je v vse večjih težavah. Že v začetku leta so tam izračunali, da bodo med letoma 2014 in 2016 zaradi investicije v TEŠ 6 skupno pridelali za okoli 300 milijonov evrov negativnega denarnega toka. Še v večje težave bosta HSE pri že tako finančno nasedli naložbi pahnila zelo verjetna podražitev lignita in daljše obdobje rekordno nizkih cen električne energije. Košorok informacij, da naj bi bile nekatere nove projekcije še precej bolj pesimistične, ni želel komentirati. Potrdil je le, da so v HSE pripravili več izračunov in scenarijev.
Največja ironija je, da bi lahko financerji TEŠ 6 unovčili državna poroštva, četudi elektrarna zanje danes sploh več ne izpolnjuje pogojev. Spomnimo, državni zbor je poroštveni zakon za TEŠ 6 sprejel julija 2012. Ta je predvidel tudi pogodbo o ureditvi razmerij, ki je določila okvire izvedbe projekta. Novembra istega leta sta jo takratna ministra za finance in infrastrukturo, Janez Šušteršič in Zvonko Černač, podpisala z nekdanjim direktorjem TEŠ Simonom Totom. Pogodba je med drugim določala, da končna cena TEŠ 6 ne sme presegati 1,3 milijarde evrov, da cena lignita ne sme biti višja od 2,25 evra na gigadžul in da bo donosnost projekta na kapital presegala devet odstotkov.
Serijsko kršenje zakona o poroštvu
Naštete tri pogoje od skupno petih so v Šoštanju prekršili. Cena TEŠ 6 je tako že v začetku lanskega leta presegla 1,4 milijarde evrov, po nedavni spontani stavki rudarjev pa je vse bolj jasno, da bodo v TEŠ lignit zaradi finančne vzdržnosti Premogovnika Velenje tudi po letu 2015 kupovali po precej višji ceni. Izbire v TEŠ pod vodstvom Petra Dermola nimajo, saj bi bil uvožen lignit zaradi stroškov prevoza zanje še vedno precej dražji od premoga iz Velenja. Sesutje vhodnih postavk bo ob rekordno nizki ceni električne energije vplivalo tudi na kazalnike donosnosti.
A kljub temu, da poroštveni zakon omenja sankcije (poleg plačila kazni v višini do 100.000 evrov tudi odstop uprave TEŠ), pa se država teh za zdaj ni odločila uveljaviti. Edina resnejša varovalka, ki jo ima na papirju država, je člen, ki ji omogoča, da pridobi v primeru plačila obveznosti TEŠ iz proračuna pravico do povrnitve plačanih zneskov in stroškov od elektrarne. Toda s tem država svojih težav še zdaleč ne bi rešila. Ravno nasprotno, do kapitalsko neustrezne TEŠ bi vzpostavila terjatev in s tem sama odločala o njenem preživetju ali stečaju.
Šušteršič možnosti unovčitve poroštva in varovalk, ki jih ima pri tem država, včeraj ni želel komentirati. »Gre za pravno vprašanje, TEŠ pa že zelo dolgo ne spremljam,« je odgovoril. Da bi lahko pri vračilu denarja financerjem zaradi novih lukenj v projektu TEŠ 6, ki bi jih povzročila višja cena lignita iz Velenja in rekordno nizke cene električne energije na trgu, prišlo do težav in s tem možnih unovčitev poroštev, so predstavniki HSE na sestanku razložili tudi vodstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDDE). To je od Slovenskega državnega holdinga (SDH) že prejšnji teden zahtevalo razrešitev vodstva HSE in včeraj napovedalo »zaostritev sindikalnega delovanja«. Z vrhom SDH se bodo predstavniki SDDE, ki ga vodi Branko Sevčnikar, sestali v četrtek.
Medvedove »napake« bodo plačevali rudarji
V vsakem primeru je zdaj dokončno jasno, da so v Šoštanju padli pri vseh treh ključnih dejavnikih tveganja, povezanih s TEŠ 6: ceni naložbe, električne energije in premoga. Prva je že v začetku lanskega leta zaradi slabega vodenja projekta presegla 1,4 milijarde evrov. Če snovalci TEŠ 6 morda res niso mogli predvideti rekordno nizkih cen električne energije, zaradi katerih bo nov proizvodni objekt ob zagonu ustvarjal izgubo, pa je drugače pri ceni premoga. Zdaj že nekdanji direktor Premogovnika Velenje Milan Medved je več let zagotavljal, da bo ta ob zagonu TEŠ 6 znašala 2,25 evra na gigadžul, kar je približno petino manj od cene, po kateri so v Šoštanju lignit odkupovali lani. Svoj podpis je primaknil pod več dokumentov in zavez. A očitno je pri tem v žepu držal figo, saj je ves čas moral vedeti, da gre za pogoj, ki ob hkratnem zmanjševanju količin prodanega premoga in naložbah ni uresničljiv.
Za zdaj nič ne kaže, da bo Medved za svoje »napačne« ocene, ki jih bodo – ne krivi ne dolžni – plačali rudarji in drugi zaposleni v premogovniku, odgovarjal. Njegovega imena med krivci za ekonomsko polomijo, imenovano projekt TEŠ 6, prav tako nikoli ni omenjal Sevčnikar.
