»Tudi podjetniki plačujemo davke, zato pričakujemo, da bo vlada resno obravnavala naše predloge,« je na včerajšnjem vrhu malega gospodarstva nagovorila politike Marta Turk, predsednica zbornice osrednjeslovenske regije GZS. Zbrani gospodarstveniki so v en glas dejali, da od nove vlade pričakujejo več. Za delo preteklih vlad so rezervirali predvsem graje, bodoči vladi pa spisali vrsto predlogov za bolj učinkovito gospodarstvo.
V grobem jih lahko strnemo v štiri skupine. Prvič, od vlade zahtevajo bolj učinkovito pravno državo. Poleg cvetoče sive ekonomije, korupcije, »veriženja podjetij« lastnikov, ki ustanavljajo podjetja, hkrati pa za seboj puščajo sled praznih in zadolženih podjetij, žulijo podjetnike predvsem neprimerna insolvenčna zakonodaja in s tem povezani dolgotrajni postopki. Stanislav Jurhar, lastnik podjetja Design vertikal, opozarja na terjatve, ujete v stečajnih postopkih. Teh je več kot 100 milijonov evrov, država je pobrala 20 milijonov evrov davka na dodano vrednost (DDV), podjetja pa so ostala brez enega evra plačil od naročnikov. »Po zakonodaji moramo na denar čakati do konca stečajnega postopka. To lahko traja pet ali celo deset let, na koncu pa tako ne bomo dobili nič,« je poudaril Jurhar. V imenu kolegov podjetnikov vladi predlaga, da podjetjem vrne DDV, medtem ko bi se podjetja v zameno odpovedala svojim terjatvam iz stečajnih postopkov. Na tak način bi prišla do prepotrebnih sredstev za nadaljnji razvoj, marsikatero med njimi pa bi se tudi samo izognilo stečaju.
Reforma trga dela, privabljanje tujih vlagateljev in predvsem dostop do finančnih sredstev so osrednje teme drugega sklopa predlogov podjetnikov, ki se nanaša na izboljšanje poslovnega okolja. Eden od gospodarstvenikov je dejal, da imajo slovenske banke na računih Banke Slovenije »parkirano« dobro milijardo evrov, pa ne kreditirajo. Mnogi so ob tem opozorili na tendenco države, da zamenjuje nepovratna za povratna sredstva za spodbujanje gospodarstva. »To je lahko zelo nevarno, razvoja se s povratnimi sredstvi namreč ne da financirati,« je poudarila direktorica Ekonomskega inštituta v Mariboru Viljemka Godina.
Ravno razvojni zagon je tretji sklop ukrepov, ki jih predlagajo podjetniki vladi. Od vlade zahtevajo podporo malim podjetjem pri iskanju EU-sredstev, pri vlaganjih v razvoj in tudi takšen izobraževalni sistem, ki bi zagotovil ustrezne strokovne kadre. Te bi lahko po vzoru Avstrijcev zagotovili z dualnim sistemom izobraževanja, ki bi omogočil večjo zaposlenost med mladimi, predvsem pa zadostno količino poklicno usmerjenega kadra. Podjetnik Brane Lotrič je spomnil, da smo nekaj takega nekoč že imeli, vendar se nam je očitno zdelo, da to ni dovolj dobro za nas. Rezultat je neučinkovitost na trgu dela in posledično nižja konkurenčnost. Za dvig slednje pa se podjetniki zavzemajo v zadnjem sklopu predlogov. »Čeprav je lani izvoz zrasel, se stvari lahko hitro obrnejo,« je opozoril Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje, in spomnil na katastrofo leta 2009. »Ne smemo zaspati na lovorikah,« je sklenil.
