Ko so inšpektorji Agencije za varstvo konkurence (AVK) avgusta lani obiskali prostore Geoplina, se je zazdelo, da na domačem trgu s plinom nič več ne bo tako, kot je bilo. Že dobro uro po prihodu so zapečatili pisarni predsednika uprave Boštjana Napasta in člana uprave Alojza Stane. V prihodnjih treh dneh so iz družbe odnesli goro dokumentov, agencija pa je že novembra izrekla tudi skoraj milijon evrov visoko globo zaradi oviranja preiskave.
Kljub temu jo utegne Geoplin odnesti precej bolje, kot mu je prvotno kazalo. AVK, ki jo vodi Andrej Krašek, tako zoper Geoplin (še) ni izdala odločbe, s katero bi družbi naložila omejevalne ukrepe, ampak ji je Geoplin sam ponudil več zavez. Te bi družbi, kot smo že poročali, omogočile ohranitev vzvodov moči in vpliva na trgu. V veliki večini se namreč nanašajo le na nove pogodbe, ki jih bodo podpisovali z industrijskimi odjemalci, ne pa tudi na obstoječe pogodbe, ki se iztečejo v naslednjih letih. Ključno vprašanje je, ali in v kolikšni meri bo AVK te zaveze sprejela. V vsakem primeru se lahko Geoplin iz težav izvleče na enak način, kot je to uspelo Pošti Slovenije. Ta je v postopku zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu nenaslovljene pošte leta 2008 dala več zavez za obdobje petih let. A po dostopnih informacijah jih je že pred njihovim iztekom kršila – tudi s prenosom dela poslov na novoustanovljeno hčerinsko podjetje. V tem času so na trgu letakov, zloženk in prospektov bolj ali manj propadli tudi skoraj vsi konkurenti Pošte.
Zakaj AVK ni preiskala Napastove pisarne?
Obenem podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, v novo luč postavljajo tudi domnevno neizprosnost AVK do Geoplina v sami preiskavi. Obisk uslužbencev agencije za družbo ni bil presenečenje, saj so ga očitno pričakovali že več mesecev. Že marca 2013, pet mesecev pred prihodom inšpektorjev, so namreč v Geoplinu pripravili več kot dvajset strani dolg »program skladnosti s pravili konkurence«. Naključno ali ne so v njem opisali tudi, kako morajo zaposleni v Geoplinu ravnati v primeru nenapovedanega prihoda inšpektorjev AVK. Omenjeni program so v Geoplinu spisali, ker želijo ohraniti in povečati delež na trgu »izključno z uporabo metod in postopkov, ki so v skladu s konkurenčnim pravom«. Očitno je šlo za vnaprejšnjo obrambo. Ključen podatek je, da je dokument nastal, še preden je agencija sploh uvedla postopek. To se je namreč zgodilo šele julija 2013, torej štiri mesece pozneje.
Res je, da so inšpektorji AVK med preiskavo pregledali več pisarn. Toda po naših podatkih ne tudi tiste, ki jo uporablja Boštjan Napast. Ta je bil na dan preiskave na dopustu. Inšpektorji so zato vrata njegove pisarne zapečatili, s čimer so preprečili morebitno odnašanje dokumentov in podatkov s službenega računalnika. A že naslednji dan so pečat odstranili. Inšpektorji so se namreč odločili, da Napastove pisarne ne bodo pregledovali. O tem jih je prepričal član uprave Stana. Dejal jim je, da je Napast na tem delovnem mestu »kratek čas« in »da se ne ukvarja s trženjem«. Ob tem velja poudariti, da Napast Geoplin vodi od septembra 2011, kar pomeni, da je bil v času obiska inšpektorjev na čelu družbe skoraj dve leti.
Dogovor med Kraškom in Napastom?
Na vprašanje, zakaj inšpektorji niso preiskali tudi Napastove pisarne, nam na AVK niso odgovorili, saj tekočih postopkov ne komentirajo.
Navedeno odpira razlog za domnevo, da so vrhovi AVK in Geoplina morda že pred časom sklenili načelni dogovor o zaključku postopka s prej omenjenimi zavezami. Tej domnevi gre v prid več argumentov. Najprej dejstvo, da je AVK na enak način prej zaključila že dva odmevna postopka: poleg Pošte Slovenije še zadevo Aerodrom-Taxi društvo letališče Ljubljana. Nesporno je tudi, da je čimprejšnje »mirno« končanje postopka v interesu Geoplina, ki bi mu tovrsten razplet omogočil ohranitev zdajšnjega položaja na trgu.
Res je, da tej razlagi ne gre v prid dejstvo, da je AVK Geoplinu izrekla milijonsko globo, ki ji je pritrdilo tudi sodišče. Toda vsaj iz samega zapisnika preiskave AVK ni mogoče natančno razbrati, s čim si je Geoplin sploh prislužil tolikšno globo. Iz dokumenta je razvidno, da sta na trhlih nogah vsaj dva argumenta AVK. Prvič navedba, da so morali preiskovalci na možnost vročitve sklepov o preiskavi čakati 54 minut. Zapisnik razkriva, da je Alojz Stana sklep o uvedbi postopka prejel že 18 minut po prihodu inšpektorjev, res pa je, da ga je pozneje podpisal, ker je čakal na prihod odvetnika. In drugič, da so morali inšpektorji AVK več kot tri ure čakati na pregled pisarne, ki jo uporablja Stana. Šele takrat je namreč v prostore Geoplina prišel drug odvetnik, pri čemer je iz zapisnika razvidno, da so inšpektorji AVK vrata njegove pisarne zapečatili že dve uri prej. Navedeno tako odpira vprašanje, ali je Krašek s strogostjo pri izreku globe morda skušal zamegliti morebitno kasnejšo precej bolj milostno obravnavo Geoplina v postopku.
