S slovenskega trga se poslavlja še en pokojninski sklad. Po Probanki ga bo morala zaradi pomoči davkoplačevalcev in umika iz nebančne dejavnosti zapreti tudi Abanka Vipa. Pri njej za dodatno pokojnino varčuje nekaj manj kot 2900 ljudi, ki so v 12 letih na osebnih računih zbrali skupno skoraj 19 milijonov evrov sredstev.
Zavarovance Abanke bo ekskluzivno prevzemala Modra zavarovalnica, največja ponudnica dodatnega pokojninskega zavarovanja na trgu. Ta ima v skladih skupaj z javnimi uslužbenci okoli 233.000 zavarovancev in kar 846 milijonov evrov premoženja, ima pa tudi največ kapitala med vsemi. Z Abanko naj bi tudi že podpisala posebno pogodbo o prehodu zavarovancev. Njihovi predstavniki naj bi tudi že hodili h kolektivnim zavarovancem Abanke, torej podjetjem, in jim predstavljali ponudbo. »Postopki prehoda članov so v teku,« so dogovor potrdili v Modri zavarovalnici.
Prosta izbira članov, v Abanki jim priporočajo Modro zavarovalnico
Kljub vsemu ne bo šlo za prodajo celotnega portfelja Abanke in prenos obstoječih polic na Modro zavarovalnico, ampak za prostovoljni prehod. Tako naj bi Abanka svojim zavarovancem v skladu z dogovorom svetovala, naj izberejo Modro zavarovalnico, saj da ima ta najboljše pogoje zavarovanja in hkrati najvišjo kapitalsko varnost. V prihodnje naj bi tudi sama prodajala oziroma tržila dodatna pokojninska zavarovanja Modre zavarovalnice.
Več tisoč zavarovancev, poleg zaposlenih Abanke gre še za zaposlene v nekaj deset drugih podjetjih, ima ob tem možnost prestopa h kateremu od drugih ponudnikov. Po zadnjih spremembah pokojninske zakonodaje ima lahko namreč delodajalec sklenjenih več pokojninskih načrtov, zaposleni pa nato izberejo enega od njih. Če gre za individualnega zavarovanca, pa bo moral sam urediti vse potrebno za prehod k drugemu izvajalcu. Ob prenosu sredstev k drugemu izvajalcu za razliko od izrednega dviga sredstev, ki je visoko obdavčen, ni treba plačati dodatnih stroškov. V pokojninskih načrtih so sicer predvideni enoodstotni stroški prenosa, vendar obenem v njih hkrati piše, da se ne obračunajo v primeru prenehanja poslovanja sklada.
Kdor bo obtičal v skladu, ga lahko doleti visoka obdavčitev
Čeprav gre za nekakšno prostovoljno zapiranje sklada Abanke, naj bi slej ko prej prišlo do njegove likvidacije. Po zakonu mora pokojninski sklad v omenjeni postopek, če število zavarovancev za obdobje šest mesecev pade pod 1000. To naj bi bil tudi cilj Abanke, saj naj drugače ne bi mogla zapreti oziroma likvidirati sklada. »V primeru, da vsi člani vzajemnega pokojninskega sklada ne bodo prešli k drugemu upravljalcu, bo Abanka v skladu z zakonskimi možnostmi izvedla likvidacijo sklada,« so povedali v banki.
Zaradi pričakovanega zaprtja se že pojavljajo napovedi, kaj bo doletelo Abankine zavarovance, ki ne bodo izbrali drugega izvajalca oziroma tega ne morejo narediti, saj so denimo brezposelni. Po javno dostopnih informacijah bo namreč prišlo do postopne odprodaje premoženja sklada, vsa dobljena sredstva pa bodo razdeljena preostalim zavarovancem. Ti bodo ob likvidaciji sicer dobili sredstva, privarčevana za dodatno pokojnino, vendar bodo morali plačati kar 25-odstotno dohodnino in davek na zavarovalne posle, če so zavarovani manj kot deset let.
Umik Abanke je bil pričakovan in je le eden v mozaiku konsolidacije trga dodatnih pokojninskih zavarovanj. Na njem ima namreč kar pet od 12 izvajalcev manj kot 6000 zavarovancev: Abanka, Adriatic Slovenica (AS), Banka Koper, Generali in Probanka. Ob tem se Abanka in Probanka, kot že rečeno, umikata, pred kratkim pa je Zavarovalnica Triglav prevzela še pokojninsko družbo Skupna. Tako je trenutno na trgu le še devet samostojnih ponudnikov, ki imajo sklenjenih več kot pol milijona zavarovalnih polic.
