Novi lastnik treh hotelov v Rogaški Slatini (Grand hotela Rogaška, Hotela Strossmayer in Hotela Styria) je Sergej Kacijev, ki ga revija Forbes uvršča na 67. mesto lestvice najbogatejših Rusov.

Solastnik Megapolisa, največjega ruskega prodajalca tobačnih izdelkov, je Slovenijo prvič obiskal novembra 2009, ko je naša nogometna reprezentanca v Mariboru premagala izbrano vrsto Rusije. Dobrih pet let pozneje je od družbe Heta Asset Resolution, nekdanjega Hypo Leasinga, kupil tri hotele v mestu, ki je med ruskimi gosti najbolj priljubljena destinacija v Sloveniji. Kacijev – v Forbesu njegovo premoženje ocenjujejo na 1,3 milijarde ameriških dolarjev – se je tako pridružil vedno večji skupini ruskih vlagateljev v slovenske turistične zmogljivosti. Že od leta 2012 so v rokah Rusov Terme Maribor, ki so lani novembra uradno prešle v last energetskega velikana Gazproma. Še pred tem je lastnik Rimskih term s pripadajočim zemljiščem in parkom postal ruski poslovnež Valerij Arakelov. Za ATC Kanin se že več kot pol leta bolj ali manj odločno zanimajo ruski vlagatelji, združeni v podjetju Ilev Inženiring, a se vedno znova zaplete pri ceni. Poslovneži iz držav nekdanje Sovjetske zveze so si v zadnjih dveh letih poleg številnih nepremičnin ogledovali tudi Terme Topolšica, Terme Dobrna in Thermano.

Všeč jim je narava, a v posel ne gredo kar tako

»Vsem sta všeč mesto in čista narava. A pri poslovnih priložnostih so previdni. V posel nikoli ne gredo kar tako,« je včeraj na vprašanje, kaj vleče ruske poslovneže k vlaganjem v slovenska zdravilišča, hotele in turistične destinacije, odgovoril Roman Šipec, zastopnik družbe SLKI, prek katere je Kacijev kupil rogaške hotele. Turiste v Rogaško Slatino, v kateri so leta 2013 beležili kar tretjino vseh ruskih nočitev v Sloveniji (111.000 nočitev), vodi že več let. V prihodnjih tednih v Rogaški Slatini pričakuje tudi Kacijeva. »Njegove družbe zaposlujejo 15.500 ljudi. Ko bo prišel, bomo videli, kako naprej. V načrtu je več vlaganj v hotele,« napoveduje Šipec.

»Če se ruski vlagatelji kljub sankcijam zahoda zoper Rusijo in padcu vrednosti rublja odločajo za naložbe, očitno v našem turizmu vidijo velik potencial. Verjetno bo novi lastnik s seboj prinesel tudi nove prodajne poti in kakšne nove naložbe,« je posel včeraj komentiral direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. »Pred leti so ruski vlagatelji intenzivno kupovali predvsem hotele in turistične zmogljivosti v Črni gori. Sedaj pa je opaziti, da se za nakupe odločajo veliko bolj premišljeno, za naložbe v zdravilišča pa se ne odločajo, brez da bi imeli že vnaprej jasno zastavljene načrte,« opaža Altbauer.

Ruse zanimajo zdravilni učinki termalne vode

Pri vlaganjih v zdravilišča je za Ruse, kot pojasnjuje Altbauer, ključno, ali ima termalna voda v njih dokazane zdravilne učinke: »V ruski zdravstveni doktrini velja prepričanje, da med 70 in 75 odstotkov bolezni lahko pozdravimo z zdravilnimi vodami.« S tem se strinja tudi članica uprave Save Turizma Renata Balažic. »Skupna točka vsem trem naložbam (Rimske terme, Terme Maribor in Rogaška Slatina) so termalne vode, kar kaže, da ruski vlagatelji v našem zdraviliškem turizmu vidijo potencial,« meni Balažičeva. Vstop novega lastnika v rogaške hotele vidi kot dobro novico za slovenski turizem, saj se s tem ruski trg še bolj odpira tudi drugim turističnim podjetjem. Hkrati drži, poudarjajo naši sogovorniki, da se Rusom ne da prodajati zgolj vode in zraka, ampak je zanje pomembna tudi kakovost turistične ponudbe.

A vse investicije niso zgodbe o uspehu. Leta 2012 sta tako v lastništvo Hotela Slatina v Rogaški Slatini vstopila dva ruska poslovneža, ki sta se zavezala k vlaganjem v širitev hotela. Dve leti pozneje sta lastniški delež prodala. Tudi Terme Maribor so leta 2013 poslovale z izgubo, število nočitev pa se je znižalo za skoraj petino. Res je, da si lahko letos v Termah Maribor obetajo vnovično rast števila gostov, saj so v upravljanje prevzeli hotele propadlega Športnega centra Pohorje. Obe zgodbi imata skupni imenovalec: širši javnosti neznane vlagatelje, ki so se očitno znašli v finančnih težavah.

Težava za zdravilišča je padec rublja

Drugače je v Rimskih termah, ki jih novi lastnik po nakupu vodi tudi na operativni ravni. Arakelov je tako na nedavnem srečanju s poslovnimi partnerji napovedal, da bo družba pospešeno razvijala medicinski center. Šipec je včeraj izključil možnost povezovanja »ruskih« zdravilišč v Sloveniji v pakete s skupno ponudbo. »Slovenska zdravilišča se že zdaj tržijo kot ena destinacija. Poleg tega vsak od nas cilja na različne goste, specializirani pa smo tudi za različne medicinske storitve,« je pojasnil.

Težava za nove lastnike slovenskih zdravilišč je padec vrednosti ruskega rublja. Letos je pričakovati večji upad števila ruskih gostov v Sloveniji, ki bi lahko po nekaterih ocenah dosegel celo 20 odstotkov. »Padec valute se zelo pozna pri obisku ruskih gostov, nekatere ruske agencije pa so zaradi tega že propadle,« pojasnjuje Balažičeva. Po Altbauerjevih ocenah so ruski gostje samo v slovenskih zdraviliščih lani opravili skoraj 171.900 nočitev. To je devet odstotkov manj kot leto prej, vendar so bili po opravljenih nočitvah kljub temu na tretjem mestu, pred Nemci.

Turizem