Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je za svojo vzpostavitev porabila 5,4 milijona evrov, minulo leto pa končala s slabimi 82 milijoni evrov izgube, sta pod drobnogled vzela tako računsko sodišče kot komisija za preprečevanje korupcije (KPK), a ugotovitve bodo predvidoma znane šele jeseni. Pomisleki o učinkovitosti DUTB, predvsem pa o njenem prispevku k prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, so medtem vse glasnejši.
Je bilo za ustanovitev DUTB res potrebnih pet milijonov evrov? Ali res ni šlo brez svetovalnih storitev, za katere je DUTB samo lani plačala 4,7 milijona evrov? Je bilo sodelovanje s skandinavsko svetovalno družbo Quartz+Co, iz katere prihaja nekdanji izvršni direktor DUTB Thorbjörn Månsson, v skladu s pravili javnega naročanja, in če ni bilo, ali bo zahtevalo ničnost pogodbe in vrnitev sredstev? Tudi na ta vprašanja naj bi med drugim odgovorilo računsko sodišče v svoji otvoritveni reviziji DUTB, poleg tega pa preverilo še razloge in način postopkov sprejemanja zakonskih podlag za vzpostavitev družbe, cenitev prenesenih terjatev in plačno politiko slabe banke, ki jo bo računsko sodišče sicer revidiralo vsako leto.
Prav tako jeseni bo predvidoma znano končno poročilo KPK o DUTB. Tega je komisija sicer že izdelala, a »zaradi odhoda prejšnjega in nesklepčnosti novega senata poročilo ni bilo obravnavano in sprejeto«. Kot so dodali v KPK, mora komisija zdaj pridobljene podatke posodobiti in obravnavati na seji novega senata, predvidoma jeseni letos, a zadovoljstva s pojasnili oziroma ukrepi DUTB v komisiji ni zaznati. Nepotizem pri zaposlovanju, pridobivanje dodatnih ponudb že po podpisu pogodb, neprimerno manj izdelkov zunanjih izvajalcev, kot je bilo z njimi podpisanih pogodb, je le nekaj ugotovitev vmesnega poročila KPK, ki ga je februarja letos povzemal njen tedanji prvi mož Goran Klemenčič. V komisiji opažajo napredek zgolj na področju sprejetja internih aktov in pravilnikov, »medtem ko ostaja ostalo na dokaj enaki ravni«, tudi priporočila, dana že avgusta lani, pa večinoma niso bila upoštevana. Fokus preverjanja ostaja po pojasnilih KPK zato enak, kar pomeni, da so osredotočeni na najemanje zunanjih in pogodbenih partnerjev, zaposlovanje operativnih sodelavcev in sistem določanja prejemkov, korporativno upravljanje DUTB ter učinkovitost zunanjega nadzora nad njenim delovanjem.
