Poročilo o poslovanju za obdobje prvih treh mesecev letošnjega leta, ki ga je pred dnevi objavila Nova KBM, razkriva drastično slabšanje finančne slike prebivalstva. V mariborski banki, ki jo je država decembra lani dokapitalizirala z 870 milijoni evrov, sicer še naprej raste delež slabih posojil. Hkrati je v poročilu potrdila, da jo država v pomembni meri (ne)prikrito subvencionira z obveznicami.
Slaba posojila so kljub državni sanaciji bank še naprej rakava rana NKBM, ki jo vodi Aleš Hauc. Konec marca jih je skupaj imela za več kot 403 milijone evrov neto. Zajemala so že skoraj 22 odstotkov celotnega kreditnega portfelja NKBM. Še konec lanskega decembra, torej tik po državni injekciji, je njihov delež znašal »le« okoli 19 odstotkov. Daleč največji delež novih neto slabih posojil so prispevala podjetja iz predelovalne dejavnosti. Razloga za rast slabih posojil sta lahko najmanj dva: večja vnema pri slabitvi posojil in hkratno zapiranje pipice pri odobravanju novih kreditov. Viri blizu NKBM ponujajo še tretji razlog: da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaradi omejene finančne moči države pri krpanju bančne luknje nase v resnici prenesla krepko premalo slabih posojil.
V NKBM trdijo, da niso zaspali
Še naprej se slabša tudi finančna slika gospodinjstev in fizičnih oseb. Te so imele še decembra 2012 skupaj za okoli 10,5 milijona evrov slabih posojil, do letošnjega marca pa se je ta znesek več kot podvojil, na skoraj 23 milijonov evrov. Samo v petnajstih mesecih so torej fizične osebe »pridelale« za več kot dvanajst milijonov evrov novih slabih posojil. Njihov delež v obsegu vseh »nasedlih« posojil se je v prvih treh mesecih letošnjega leta že približal trem odstotkom.
Vse bolj skrb zbujajoči podatki o slabih posojilih prebivalstva, za katerimi se skrivajo številne osebne stiske, bi bil lahko dodatni argument za tezo, da so v NKBM pri reševanju težav komitentov zaspali. Prav v poslovnih odnosih s fizičnimi osebami se namreč najbolj kažeta (ne)prožnost banke in (ne)pripravljenost na dogovore o reprogramiranjih, o rokih odplačil ter o višini obrokov. V NKBM očitke, da so poslovno mrtva banka, zanikajo. »Kljub strogim zavezam evropske komisije po zmanjševanju rizične aktive in obsega kreditiranja smo v banki aktivni in kreditiramo ter bomo tudi v prihodnje podpirali dobre projekte, v skladu z omejitvami, ki jih moramo spoštovati. Smo pa seveda preudarni. V prvem četrtletju letos smo v banki ustvarili več kot 24.000 kreditnih poslov in številne garancije, padec kreditov pa se postopoma umirja,« zatrjujejo v banki.
V blagajni in na računih že pol milijarde evrov
A pri tem velja opozoriti še na dva podatka iz poročila. Prvi je, da je NKBM po novem – dobesedno – polna denarja. Na zadnji dan marca je tako imela v blagajni in na računih pri Banki Slovenije že rekordnih 524 milijonov evrov, kar je skoraj dvesto milijonov evrov več kot tri mesece pred tem. Drugi pomemben podatek je, da je banka od obresti od danih kreditov in vlog v prvih treh mesecih leta 2014 iztržila dobrih 22 milijonov evrov. To je 13 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lanskega leta.
Kako je torej mogoče, da je banka v prvem letošnjem trimesečju kljub temu dosegla skoraj petmilijonsko rast čistih obresti? Odgovor na to vprašanje se bržčas skriva v podatku, da so prilivi iz obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v letu dni zrasli z 2,6 na več kot 10 milijonov evrov. V tej postavki so namreč zajete obveznice, ki jih je banka v sklopu dokapitalizacije dobila od države. Te bodo NKBM samo letos prinesle okoli 30 milijonov evrov. »Ne drži, da banki pomemben delež obrestnih prihodkov predstavljajo obveznice, s katerimi je država dokapitalizirala banko, in obveznice od DUTB,« odgovarjajo v NKBM. »Res je, da so se ti prihodki v primerjavi z lanskim letom povečali. Po preliminarnih podatkih je le tretjina prihodkov iz obresti iz naslova vseh vrednostnih papirjev, preostali dve tretjini pa sta iz naslova kreditiranja,« dodajajo v banki. Opozarjajo še, da »se je obseg vlog nebančnega sektorja v prvem trimesečju v primerjavi s koncem leta 2013 povečal za 3,2 odstotka«.
