Podpis nove kolektivne pogodbe med sindikatom SKEI in predstavniki delodajalcev kovinske industrije, ki poleg elektroindustrije tvori hrbtenico slovenskega gospodarstva, sproža mešane občutke. Na podlagi dogovora se bodo izhodiščne plače na zaposlenega zvišale za okoli 10 evrov.
Po pojasnilih Petra Nelca, predsednika uprave Kovinoplastike Lož, ki je prisiljena odpustiti 35 delavcev, sindikati ne razumejo, da je treba vsak evro zaslužiti na trgu: »Stanje v kovinski industriji ni tako stabilno, da bi lahko zviševali stroške dela. Vsak dodatni evro obremenitve pri poslovanju namreč predstavlja problem.« Ker se cene izdelkov v tujini znižujejo, je potrebnega veliko znanja, da so izdelki konkurenčni. V prvi vrsti je treba investirati v razvoj, šele nato lahko izplačujemo višje plače, je prepričan Nelec.
Tudi v Trimu ocenjujejo, da bo zaradi zviševanja plač treba izboljšati poslovne procese in dvigniti produktivnost. Novogoriški Gostol-Gopan, eden od treh vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za pekarne, v Sloveniji ohranja delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, medtem ko je del proizvodnje preselil v BiH. Toda pri zaposlovanju visoko izobraženih kadrov nastajajo težave. »Ker je sosednja Italija v recesiji, trg dela pa je odprt, je tovrstnih kadrov trenutno na voljo dovolj. Ko se bo povpraševanje po delovni sili zvišalo, pa lahko pričakujemo beg možganov, podobno kot se to dogaja na meji z Avstrijo,« je dejal direktor Gostol-Gopana Matjaž Kompara.
Pomanjkanje kadrov v kovinski industriji je predvsem posledica tega, da so bili v zadnjih 15 letih popularni zlasti družboslovni izobraževalni programi. Predsednik upravnega odbora združenja kovinske industrije pri GZS Blaž Nardin, sicer pa direktor Gorenjeve hčerinske družbe Gorenje Orodjarna, je dejal, da se je v zadnjih generacijah popravil vpis na srednje tehnične šole: »Medtem ko nam v določenih letih ni uspelo podeliti niti ene štipendije za orodjarja, smo jih v zadnjih dveh letih odobrili osmim dijakom.«
S ciljem, da bi zaposleni lahko prejemali višje neto plače, dobri kadri pa ne bi bežali v tujino, bi morala država v prvi vrsti znižati dajatve na plače, meni Hugo Bosio, direktor in lastnik družbe Bosio, ki izdeluje industrijske peči in pralne linije. Odsotnost konkurenčnosti pri plačah in davkih bi po prepričanju predsednika uprave Mariborske Livarne Maribor Dušana Gorška morale slovenske družbe nadomestiti s povezovanjem, tako pri skupnih nabavah kot pri prodaji.
Po pojasnilih Nardina dvig najnižje osnovne plače na večino družb v kovinski industriji ne bo vplival, saj so te že višje od najnižjih, določenih s kolektivno pogodbo. Eno od ključnih težav pa predstavlja nefleksibilna delovna zakonodaja: »Fleksibilnost zaposlovanja bi bilo treba zagotoviti predvsem v primerih, ko družba nima naročil,« je dejal Nardin. Revoz na primer, ki je lani zaposloval, namerava v kratkem odpustiti 450 delavcev. Ker odpuščanje delavcev prej kot ne predstavlja težavo, v številnih družbah najemajo agencijske delavce. Toda to možnost v kovinski industriji lahko uporabijo le pri zaposlovanju ljudi za enostavna ročna dela.
Številne družbe, ki delujejo v kovinski industriji, so v zadnjem času stabilizirale svoje poslovanje. »V zadnjih nekaj letih je v panogi potekalo čiščenje. Pred družbami, ki jim je po izbruhu finančne krize uspelo preživeti, so perspektivni časi,« je optimističen predsednik uprave družbe Unior Darko Hrastnik. V zadnjem času družbe kovinske industrije v povprečju beležijo rast prihodkov in dobičkonosnosti. V prihodnjih letih lahko pričakujemo rasti v višini nekaj odstotkov na leto, medtem ko naraščanja prihodkov v višini od 10 do 15 odstotkov ni več pričakovati, ocenjuje Nardin. Skoraj 2900 družb iz kovinske industrije, ki zaposluje okoli 53.000 delavcev, je leta 2013 doseglo 7,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, pri čemer so izvozile za 4,7 milijarde evrov izdelkov.
Dejstvo je, da so številne slovenske družbe ranljive in prehitro dovzetne na spremembe na trgu, med drugim zaradi prevelike odvisnosti od nemškega trga. Na tem tržišču so obeti sicer dobri, vendar pa lahko hitro pride do preobrata. Zato je Bosio prepričan, da bi morale družbe poiskati kupce na novih trgih. Na poslovanje nekaterih družb pa v zadnjem času vpliva tudi ruska kriza.
Predsednica SKEI Lidija Jerkič pa probleme kovinske industrije vidi predvsem v tem, da so družbe v povprečju prezadolžene. »Zato zahteve po dvigu plač niso bile radikalne.« Te se bodo na podlagi nove kolektivne pogodbe v kovinski industriji zvišale s 501 na okoli 512 evrov. K tem plačam je treba prišteti še dodatke, ki v povprečju znašajo okoli 50 odstotkov plače, in so ostali nespremenjeni. Zvišal se je tudi regres, in sicer s 793 na 822 evrov. Pri pogajanjih, nadaljuje Jerkičeva, so bili najbolj na udaru dopusti. Na koncu je bil sprejet dogovor, da se število dni dopusta najmlajšim zviša za en dan, zgornja meja pa se je znižala s 37 na 35 dni. Medtem ko se je s sindikatom kovinskih materialov SKEI lani jeseni uspelo dogovoriti, da se bo najnižja plača zvišala za 2,4 odstotka, na 513 evrov, s sindikatom elektroindustrije pogajanja še potekajo. Pri tem je Jerkičeva poudarila, da je pobuda za spremembo kolektivnih pogodb v treh panogah lani prvič v zgodovini prišla iz vrst sindikatov.
