Stranka Socialnih demokratov (SD) se že več let postavlja na čelo boja proti davčnim oazam. Eden največjih nasprotnikov odtekanja denarja v te države je tudi vidni član stranke Franc Križanič. A sedanji poslanec SD in nekdanji minister za finance v vladi Boruta Pahorja je tudi sam vlagal denar v davčne oaze. Od leta 2007 je namreč solastnik investicijske družbe Demifin. Njena edina naložba so delnice zaprtega sklada tveganega kapitala P & S East Growth, ki deluje v Luksemburgu. V isti sklad je del svojih prihrankov vložil tudi Dušan Mramor, minister za finance v vladi, ki je pred dnevi ustanovila posebno delovno skupino za boj proti davčnim oazam.

»Denar, ki ga imamo na voljo, se zdaj steka v davčne oaze, zato ga je treba 'uloviti' in zadržati v Sloveniji,« je Križanič septembra 2012 govoril na novinarski konferenci, na kateri sta skupaj s takratnim predsednikom SD Igorjem Lukšičem predstavljala predloge ukrepov za izhod iz krize. Med njimi je Križanič naštel tudi dvig DDV in stimuliranje spodbud za naložbe. Toda Križanič je prisotnim zamolčal pomemben podatek. Že pet let pred tem je namreč del svojih družinskih prihrankov vložil v Luksemburg, davčno oazo sredi EU. V njej so uradno domovanje našle številne svetovne korporacije in bile deležne številnih davčnih ugodnosti.

V luksemburški sklad vložil 22.000 evrov

Križanič je solastnik Demifina, ki ga vodi Dean Mikolič, od leta 2007. V lasti ima slabe tri odstotke delnic, za katere je odštel 22.000 evrov. »Šlo je za družinske prihranke, ki so se sprostili po izteku depozita. Za naložbo sem se odločil, ker so obresti v Sloveniji padle,« nam je včeraj potrdil Križanič. Največji lastnik Demifina je Mikolič, ki je v družbi zbral skupino vlagateljev. Ti so prek Demifina v Mikoličev luksemburški sklad P & S East Growth skupno vložili okrog 700.000 evrov. Prvotni seznam vlagateljev, med katerimi sta bila tudi Bojan Kunovar, solastnik družbe KF Finance, ki zdaj vodi številne privatizacijske postopke, in nekdanji direktor Slovenijalesa Blaž Jakič, se je v zadnjih letih močno skrčil. Vse jasneje je namreč, da bo naložba v prvotno 25 milijonov evrov »težak« sklad vlagateljem prinesla izgubo. A Križanič še vedno ostaja med delničarji Demifina. Kot edini od teh se je poleg Mikoliča udeležil tudi zadnje skupščine, na kateri sta potrdila letna poročila za tri leta nazaj. Demifin naložbo v Luksemburg že več let v bilancah vrednoti po 700.000 evrov.

Zakaj se je eden od gospodarskih ideologov SD, ki velja za zagovornika doktrine »nacionalnega interesa« in domačega lastništva bank, odločil svoj denar vložiti v Luksemburg? Kot je pojasnil Franc Križanič, ju z Deanom Mikoličem veže dolgoletno prijateljstvo. »Skupaj sva sedela v nadzornih svetih (v Gorenjskem tisku, op. p.) in sodelovala pri študiji o preoblikovanju elektrodistribucijskih podjetij. Ko je ustanavljal sklad tveganega kapitala, sem se pridružil kot vlagatelj,« je pojasnil Križanič. »Sprva nisem vedel, da je Mikolič sklad ustanovil v Luksemburgu. Zakaj je to storil, morate vprašati njega,« je še dodal.

SD proti špekulantom, Križanič pa v tvegani naložbi

Na vprašanje, kako je njegova naložbena odločitev skladna z ostrimi stališči SD do davčnih oaz, pa je Križanič odgovoril: »Četudi bi kaj zaslužil v Luksemburgu, bi dohodnino plačal v Sloveniji. Tudi sicer sklad ne vlaga v Luksemburg, ampak v Bolgarijo, Romunijo in Ukrajino. Mikolič pa mi je obljubil, da bo sedež sklada prenesel v Ljubljano.«

Kot smo že poročali, bo šel P & S East Growth prihodnje leto v likvidacijo. Da je vidni član stranke, ki javno svari pred »vladavino finančnih špekulantov«, denar skupaj s preostalimi vlagatelji vplačal v visoko tvegano naložbo, je že v soboto opozoril tudi Mikolič. »Gre za sklad tveganega kapitala, v katerega so lahko vložili svoja sredstva zgolj dobro poučeni vlagatelji, ki se zavedajo s tovrstnim vlaganjem povezanih tveganj, jih razumejo in sprejemajo. Žal visoko tveganje ne prinese zgolj visokih dobičkov, ampak tudi možnost izgub,« je pojasnil. Koliko vloženih prihrankov mu bo ostalo po likvidaciji sklada, Križanič ne ve, »upam pa, da vsaj polovica«. »Gospod Križanič je sam izrazil željo za nakup delnic družbe Demifin in je lastnik od leta 2007,« nam je včeraj dejal Mikolič. Lastniška struktura Demifina je razvidna iz delniške knjige. Ob tem velja spomniti, da je Križanič kot minister leta 2011 želel zapreti delniške knjige, a je od predloga odstopil.

Mramorjevi prihranki pri svetovalcu državnih bank

V P & S East Growth je ob Križaniču ter številnih drugih slovenskih uglednežih in podjetjih svoje prihranke vložil tudi Dušan Mramor, ki je to sicer razkril tudi protikorupcijski komisiji v prijavi premoženjskega stanja. Ob tem sta oba z Mikoličem zanikala, da je imel Mramor kakršno koli vlogo v investicijskem odboru sklada in da je z njim poslovno sodeloval pri privabljanju strank. »Kot vem, gospod Mramor ceni gospoda Mikoliča, ker je velik poznavalec kapitalskih trgov,« nam je včeraj dejal Križanič. A Mramorjev vložek v luksemburški sklad odpira tudi vprašanje konflikta interesov. Najprej zato, ker je vlada pred dnevi napovedala vojno odtekanju denarja v davčne oaze. Ustanovila je medresorsko delovno skupino za pripravo ukrepov za učinkovitejšo zaščito gospodarskih in finančnih interesov države v povezavi s prenašanjem in prikrivanjem finančnega premoženja v tujino. Vodi jo minister za pravosodje Goran Klemenčič, v njej pa sedijo tudi predstavniki Mramorjevega ministrstva.

Hkrati Mikoličeva družba P & S Capital tesno poslovno sodeluje z največjimi državnimi bankami. NLB je oktobra letos z njo podpisala pogodbo o sodelovanju, ki ji je v mesecu dni prinesla okrog 9500 evrov. Abanka pa jo je že junija najela za vrednotenje naložb in ji za to plačala 25.100 evrov (brez DDV).