Evropska sredstva so lahko dobra priložnost za gospodarski razvoj in rast konkurenčnosti držav in regij, vendar jih Slovenci v preteklih letih nismo izkoristili. Slovenske občine so v finančni perspektivi 2007–2013 stavile predvsem na okoljsko infrastrukturo, daleč največ denarja je bilo oziroma še bo namenjenega za sanacijo vodovodov, gradnjo čistilnih naprav in centrov za ravnanje z odpadki. Med največjimi sofinanciranimi projekti sta ob tem tudi 35,5 milijona evrov vreden ljubljanski nogometni stadion Stožice, h gradnji katerega je osem milijonov evrov prispevala tudi Evropa, in 14,1-milijonska obnova Minoritskega samostana, kjer domuje Lutkovno gledališče Maribor. Bruselj je k projektu primaknil 6,4 milijona evrov.
Čeprav so bili projekti občin v večini primerov smiselni ali celo potrebni, je nesporno, da z izjemo gradenj omrežij širokopasovnega interneta in nekaterih sorodnih projektov mnogi niso bili močno razvojno usmerjeni. Tako ne čudi, da se produktivnost dela v Sloveniji, ki je eden glavnih kazalnikov konkurenčnosti gospodarstva, v preteklih letih bistveno ni spremenila in komaj presega 85 odstotkov povprečja EU. Po kriteriju kupne moči pa celo nazadujemo – Slovenija je še leta 2009 presegala 85 odstotkov povprečja kupne moči EU, lani pa je ta znašala le še dobrih 80 odstotkov.
Učinkovita vlada + višja izobrazba > večji izkoristek sredstev EU
Bruselj razdeli med evropske države vsako leto približno 130 milijard evrov. Več denarja gre tistim regijam, katerih razvitost ne dosega 75 odstotkov povprečja EU. V Sloveniji je to vzhodna regija, katere občine si bodo lahko v novi perspektivi razdelile 1,26 milijarde evrov, približno 400 milijonov evrov več kot v zahodni regiji. Občine iz obeh regij bodo lahko kandidirale še za 826 milijonov evrov iz kohezijskega sklada. Pa bo to dovolj, da se Slovenija približa evropskemu povprečju? Vse bo odvisno od tega, kateri projekti bodo financirani z evropskimi sredstvi, pa tudi v katerih občinah.
Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha namreč kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovano učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom. Čeprav je imelo v vzhodni regiji končano višjo ali visoko šolo denimo 36,2 odstotka prebivalcev, starih med 30 in 34 let, v zahodni regiji pa več kot 44 odstotkov – evropsko povprečje znaša 35,7 odstotka – v Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.
Birokracija otežuje delo občin
V Sloveniji ni občine, kjer ne bi bil sofinanciran vsaj en projekt, skupno je bilo v aktualni finančni perspektivi podprtih že več kot 5000 projektov. Pri večini je črpanje evropskih sredstev potekalo razmeroma gladko, pri večjih projektih pa so imele občine več težav. Še posebno kritični so projekti na področju okoljske in prometne infrastrukture, nekateri se ne premaknejo z mesta zaradi množice stečajev med izvajalci, za nekatere pa občinam pogosto ni uspelo pridobiti vseh gradbenih dovoljenj. To je denimo razlog za ogroženost projekta gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki je vreden 32,5 milijona evrov, od tega naj bi Bruselj prispeval 18,9 milijona evrov.
A še pomembnejša težava, s katero se soočajo v občinah, je za Slovenijo značilna pretirana birokracija. V Idriji imajo še posebno grenak spomin na 8. javni poziv: »Predstavniki občin smo morali vso noč stati v vrsti, da bi ob polnoči oddali projekt. Imeli smo dober projekt, ki je bil pozitivno ocenjen, vendar smo zamudili za 12 minut.«
Zamude so nekaj običajnega za vlado, tako pri razpisih kot izplačilih. »Razpisi so bili objavljeni precej pozneje, kot je sprva najavilo ministrstvo, roki za prijavo pa so bili nesorazmerno kratki,« so razlagali težave pri sodelovanju z vlado v občini Ptuj. V občini Šmarje pri Jelšah je neučinkovitost ministrstev večkrat pripeljala do zakasnitev podpisa pogodbe. Začetke projektov so morali tako namesto s črpanjem evropskih sredstev pogosto financirati sami, tudi z najemanjem dragih kreditov. Podobne težave so imeli tudi v občinah Kranj, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Postojna, Ivančna Gorica, Krško in Nova Gorica, kjer so morali zaradi dolgotrajnih postopkov pregledovanja in potrjevanja dokumentacije improvizirati pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev za 48,2 milijona evrov vreden projekt centralne čistilne naprave.
Evropska sredstva ne rešujejo domačih težav
Ne glede na to, ali bo državi in občinam uspelo počrpati vseh 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev iz perspektive 2007–2013, to še ni nujno garancija za gospodarski preporod, kar nazorno dokazuje primer španskega mesta Cadiz. Mesto na andaluzijski atlantski obali, kjer živi manj kot 125.000 prebivalcev (nekaj več kot v Mariboru), je od EU prejelo že več sto milijonov evrov. Evropska sredstva so oblastem pomagala zgraditi centralno čistilno napravo, razširiti pristanišče, izobraževati brezposelne in izvajati program reindustrializacije. Ravno sedaj poteka gradnja dveh velikih projektov, novega 500-metrskega pomola, ki bo za več kot dvakrat razširil pretovorno kapaciteto pristanišča, in novega 500 milijonov evrov vrednega mostu med Cadizom in celino, ki bo najvišji tovrstni objekt v Evropi. V Bruslju so medtem že odobrili nove milijone za gradnjo obmorske kolesarske poti in 135 milijonov evrov vredne tramvajske povezave med Cadizom in 24 kilometrov oddaljenim mestom Chiclana de la Frontera.
Edina težava je, da evropska sredstva razen začasnih zaposlitev za gradbene delavce v regijo niso prinesla prav veliko. Brezposelnost v Cadizu ostaja najvišja v celotni Španiji, brez dela je več kot tretjina odraslih oseb, službo pa zaman išče kar 57 odstotkov mladih. Čeprav stanje v Sloveniji še ni tako skrb vzbujajoče, je jasno, da moramo podobno kot Španija izvesti še kar nekaj strukturnih reform in predvsem sprejeti razvojno strategijo, ki bi omogočila bolj usmerjeno črpanje evropskih sredstev.
Vse podatke si lahko ogledate s klikom na sliko:
