Neizpolnjevanje poslovnih in strateških načrtov ali pričakovanj delničarjev je v mnogih razvitih državah dovolj, da padajo glave. Nogometni trenerji so hitro ob službo, če ne dosežejo želenih rezultatov. Podobno je na Wall Streetu in v evropskih korporacijah, v slovenskem poslovnem svetu pa so načrti pogosto le mrtve črke. Do menjav vodstvenih kadrov večkrat prihaja predvsem iz političnih, ne pa poslovnih razlogov.
Eden redkih, ki je v državnem podjetju izgubil svoj položaj (tudi) zaradi neupoštevanja ključnih usmeritev nadzornikov pri pripravi načrtov, je bil Matjaž Rakovec, nekdanji prvi mož Zavarovalnice Triglav. Nadzorniki so ga opozarjali, da bo poslovanje zavarovalnice podvrženo zahtevnejšim ekonomskim okoliščinam, zaradi česar bi bilo treba nadgraditi poslovni in finančni načrt. Načrtovani dobiček je Triglav v letu 2013 zaradi rasti tečajev na borzah sicer presegel, a so bili prihodki za okoli 40 milijonov evrov pod načrti. Zaradi nedoseganja načrtov se je moral dveh letih iz Palome posloviti tudi Darko Bračič, iz podobnih razlogov pa naj bi bil s položaja predsednika uprave Kovinoplastike Lož leta 2012 razrešen tudi Janko Šteharnik.
»Nedoseganje poslovnih načrtov je eden osnovnih razlogov za odpoklic uprave,« je nedvoumna izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc, ki opozarja, da vodstvo družbe prevzema odgovornost za doseganje dogovorjenega rezultata. Opaža, da so v multinacionalkah, zasebnih podjetjih in družbah z jasnim lastništvom spremembe na vodstvenih položajih v primeru nedoseganja načrtov povsem običajne. Seveda je pri tem treba upoštevati tudi razmere na trgu. Če trg upade za 10 odstotkov, je 5-odstotni padec prodaje v posameznem podjetju v popolnoma drugačnem kontekstu, kot če podjetje beleži padec, trg pa raste. Padec prihodkov zaradi rusko-ukrajinskega spora in nepričakovanih valutnih nihanj, ki je lani doletel na primer Gorenje, Helios in Krko, je torej razumljiv.
Delničarji korporacij brez usmiljenja
Velike korporacije so pod stalnim pritiskom delniških trgov, zaradi česar nimajo potrpljenja za slabo upravljanje. Prvi mož največje verige restavracij s hitro prehrano McDonald's Don Thompson je tako kljub dejstvu, da je še leta 2013 podrl vse rekorde tako v prihodkih kot tudi dobičku, pred dnevi ostal brez službe. Vzrok? Dobiček McDonald'sa se je lani znižal za 15 odstotkov, na 4,6 milijarde dolarjev. Morda še pomembnejši so drugi razlogi za razrešitev. Thompson je namreč kar v sedmih zaporednih četrtletjih (tudi v rekordnem letu 2013) s poslovnimi rezultati razočaral analitike, ki na podlagi stanja na trgu ter poslovnih ciljev korporacij oblikujejo svoja pričakovanja. McDonald's tako kljub impresivnim nominalnim poslovnim rezultatom izgublja tržni delež v boju z novim valom restavracij s hitro prehrano, kot so Shake Shack, Chipotle in Five Guys.
Ko je revizijska hiša Deloitte ugotovila, da je britanska trgovska veriga Tesco zaradi kreativnega računovodstva dve leti prikazovala previsok dobiček, se je moral lani iz družbe posloviti Sir Richard Broadbent. Novi podatki so namreč razkrili, da Broadbent več let ni izpolnjeval poslovnih ciljev Tesca. Zaradi slabših rezultatov od pričakovanj so zadnja leta brez službe ostali številni ugledni menedžerji. Carol Bartz, nekdanja izvršna direktorica spletnega velikana Yahoo, je morala zaradi neizpolnjevanja strateških ciljev leta 2011 zapustiti svoj položaj. In to kljub dejstvu, da je bil Yahoo tedaj še vedno vodilni po spletnem prometu. Po več kot dveh desetletjih na čelu modne korporacije Abercrombie&Fitch, ki jo je zgradil iz »palčka« z nekaj deset milijoni prihodkov v velikana s štirimi milijardami letnega prometa, je moral pred kratkim oditi izvršni direktor Michael Jeffries. Vzrok? Nekatere trgovine 11 zaporednih četrtletij niso dosegle želenih rezultatov, prodaja v tretjem četrtletju lani pa je bila približno 70 milijonov dolarjev nižja od pričakovanj analitikov.
SDH: Načrti morajo biti realni, a ambiciozni
Vlagatelji v Sloveniji so veliko bolj razumevajoči do pojasnil uprav o nepredvidenih stroških, padcu potrošnje, nižji kupni moči, nenačrtovanih slabitvah naložb in slabem vremenu ali pa se izgovarjajo na zgrešene gospodarske napovedi. »Pričakujemo, da so poslovni načrti realistični, dosegljivi, ambiciozni, da upoštevajo sezonske vplive pri poslovnem načrtovanju, predstavljeni pa naj bodo tudi zaposlenim in naj omogočajo primerjavo z realiziranimi cilji,« so jasni v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Pravijo, da so zaradi nedoseganja načrtov od več uprav podjetij v državni (so)lasti že zahtevali pojasnila, a konkretnejši niso želeli biti. »Verjamemo, da so številna slovenska podjetja pretirano optimistična pri načrtovanju bodočih prihodkov. Da bi se izognila morebitnim konfliktom z različnimi deležniki, kot so zaposleni, sindikati, partnerji, dobavitelji in drugi, menedžerji uberejo lažjo pot,« so realni v Heliosu, kjer priznavajo, da so bili tudi njihovi načrti za leti 2012 in 2013 pretirano optimistični.
Med najnatančnejšimi so s svojimi napovedmi v Krki pod vodstvom Jožeta Colariča, kjer so načrtovano prodajo v zadnjih letih v povprečju presegli za 0,4 odstotka, dobiček pa za 2,5 odstotka. Več težav sta imeli zadnja tri leta upravi Gorenja in Mercatorja. Doseči jima namreč ni uspelo niti načrtovane prodaje niti dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in čistega dobička. Podobno je tudi ustvarjeni čisti dobiček Petrola od leta 2012 za načrti zaostajal za pet do deset odstotkov, medtem ko so bili pri doseganju načrtovanega EBITDA veliko bolj uspešni. Velika odstopanja je opaziti tudi med načrti in realizacijo v Pivovarni Laško in Intereuropi. V Laškem so namreč zadnja leta vsakokrat napovedovali dobiček, a nato ustvarili izgubo, medtem ko je ustvarjeni dobiček koprskega logista načrte zgrešil tudi za več deset odstotkov. V Triglavu in Cinkarni Celje načrtovanih prihodkov že več let prav tako ne dosegajo, a se vlagateljem delno »odkupijo« z višjim dobičkom od načrtovanega.
Revidirani načrti ostajajo skriti
Med domačimi borznimi podjetji so zelo redke tudi revizije načrtov med letom, kar na razvitih trgih ni nič nenavadnega. V domačih borznih družbah pravijo, da med letom sicer večkrat pripravijo posodobljene načrte, a jih javno ne objavijo. Lani sta zaradi razmer v Rusiji in Ukrajini Krka in Gorenje objavila opozorilo o nedoseganju načrtovanega dobička, Cinkarna pa to že več let razkriva v svojih medletnih poročilih.
Tudi v Telekomu so doslej med letom že popravili načrte, medtem ko se v Gorenju in Intereuropi za to niso odločili niti po prodaji nestrateških hčerinskih podjetij, v Petrolu pa ne, ko so svoji skupini priključili Istrabenz Gorenje Energetske Sisteme in Instalacijo. Tudi v Laškem so ocenili, da prodaja kosovske pivovarne Birra Peja in delnic Mercatorja po tretjino nižji ceni od prvotno dogovorjene nista zadosten razlog za posodobitev letnih načrtov.
