Ko je novoustanovljeno podjetje Radeče papir Nova, za katerim vsaj uradno stojijo lastniki iz Dubaja, februarja ponovno zagnalo proizvodnjo v radeški papirnici, se je zdelo, da gre za zgodbo o uspehu. A hkrati postaja jasno, da so nekateri posamezniki v njej več kot dobro zaslužili.
Ob lanski prodaji poslovne celote propadlega Radeče papirja, ki jo je iz stečajne mase kupilo podjetje Emkaan Investments iz Združenih arabskih emiratov, je namreč »padla« tudi provizija, natančneje 350.000 evrov. Ta denar je prejelo podjetje Falcon Development for General Trading and Contracting iz Kuvajta, ki je poslovno že vrsto let tesno povezano z Igorjem Rakušo, direktorjem Radeče papirja Nove. Njeno izplačilo je upniškemu odboru Radeče papirja predlagal stečajni upravitelj Borut Soklič. Njegova odvetniška pisarna danes poslovno sodeluje z Radeče papirjem Novo, ki jo vodi Rakuša. Medtem ko Soklič zatrjuje, da so posrednika predlagale banke, tega ne potrjujejo javno dostopne listine in neformalni pogovori z bankirji. Prav tako Soklič podatka, da s podjetjem iz Kuvajta sodeluje tudi Rakuša, ni razkril v predlogu za izdajo soglasja, ki ga je v začetku aprila poslal celjskemu sodišču.
Kdo je Igor Rakuša
Okrog tega, kdo dejansko vleče niti pri oživljanju papirniške dejavnosti v Radečah, je bilo mogoče v zadnjem letu dni slišati več informacij. Nesporno je le, da je glavni obraz Arabcev, ki Radeče papir uradno obvladujejo prek podjetja na Nizozemskem, v Sloveniji Igor Rakuša.
Gre za poslovneža, znanega iz več zgodb. Med drugim je lastnik podjetja Inter Expo, specializiranega za organizacijo sejmov. To je še pred leti načrtovalo gradnjo 120 hektarjev velikega športno-turističnega centra pri Pragerskem, a se danes ubada z izgubo, padanjem prihodkov in blokiranim računom. NLB je tako v začetku leta dober milijon evrov posojila, ki ga je odobrila Inter Expu, prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), torej slabo banko. Kljub temu je njegovo drugo podjetje, Strelski center Gaj, še lani uspelo iz stečajne mase kupiti ptujski Hotel Park. Tudi tam je bila ločitvena upnica NLB.
Rakuša je od začetka lanskega leta, ko se je prvič pojavil v Radečah, tam nastopal v dveh vlogah. Je direktor podjetij Radeče papir Nova in Muflon, ki sta za skupno 5,1 milijona evrov prešla v roke Arabcev. Toda očitno je v zgodbi nastopal tudi kot posrednik, ki naj bi nove lastnike papirnice po zaslugi domnevno dobrih zvez v arabskem svetu pomagal pripeljati v Slovenijo.
Uradno: Kuvajtčani sodelovali z Rakušo
Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, bi lahko dokazovali, da je Rakuša za svoje posredniško delo upnikom »starega« Radeče papirja, med katerimi imajo največ terjatev državne banke z NLB na čelu, izstavil visok račun. Ko je namreč podjetje Emkaan Investments kupilo radeško papirnico in zanjo v stečajno maso nakazalo 3,5 milijona evrov, se je deset odstotkov neto kupnine vrnilo na račun posrednika. To je bilo podjetje iz Kuvajta, povezano z Rakušo (več o tem v okvirju). Soklič je včeraj potrdil, da je imelo kuvajtsko podjetje pri tem »sklenjen tudi pogodbeni odnos z Rakušo«.
Povedano drugače: podjetje, povezano z Rakušo, je dobilo plačilo, da je v Radeče pripeljalo »vlagatelje«, ki so nato Rakušo postavili za direktorja oživljene papirnice. Gre za prakso, ki je najmanj nenavadna. Pri prodajah poslovnih celot v slovenskih stečajih ni mogoče zaslediti posrednikov. To je logično zaradi najmanj dveh razlogov. Prvič, ker bi njihovo provizijo morali plačati upniki, ki so že tako ostali brez poplačila večjega dela svojih terjatev. In drugič, ker se poslovne celote ne prodajajo na javnih dražbah, njihove sklice pa na svetovnem spletu redno objavlja sodišče.
Kaj pravi Soklič in kaj pravijo dokumenti
»Šlo je za zahtevo bank in upniškega odbora. Ko je padla v vodo prodaja Francozom in propadlo več dražb, se je začelo ponujati več posrednikov. Banke so zahtevale, da se pravno uredijo razmerja. Kot se spomnim, je upniški odbor to soglasno podprl, zatem pa tudi sodišče,« je včeraj dejal Soklič.
A dokumenti ponujajo nekoliko drugačno sliko. Iz njih je razvidno, da se je upniški odbor, v katerem sedijo tudi predstavniki bank, z vpeljavo posrednika strinjal februarja lani na dopisni seji. »Glede na dosedanje pogovore s potencialnimi posredniki ocenjujem, da je smotrno k sodelovanju pri prodaji privabiti posrednike, provizija pa je potreben in utemeljen strošek stečajnega postopka,« je v gradivu za to sejo zapisal Soklič. Njegov predlog so upniki le »pogojno sprejeli«. Razlog: pred tem so zahtevali razkritje vsebine pogodbe in imena posrednika. Tega je sicer Soklič aprila letos razkril tudi sodišču. A iz njegovega dopisa ni bilo mogoče razbrati, da gre za podjetje, ki je tesno povezano z Rakušo, takrat že direktorjem Radeče papirja Nove.
To bi lahko bilo sporno zaradi dejstva, da je Sokličeva odvetniška pisarna kmalu zatem začela sodelovati z Radeče papirjem Novo in Rakušo. Pomaga mu pri izbrisu hipotek s premoženja družbe. »V tem ne vidim ničesar spornega. Funkcijo upravitelja sem opravljal tako, kot je treba. Postopek prodaje poslovne celote je pravnomočno zaključen in z mojim sedanjim delom ni povezan,« odgovarja Soklič, ki po novem sodeluje tudi s Palomo, še eno družbo, za katero naj bi se zanimal Emkaan Investments.
Našli Dubajčane, še preden so ti obstajali
Največja uganka v zgodbi je, kako si je podjetje iz Kuvajta sploh uspelo prislužiti provizijo. Ne le da se Falcon Development ne ukvarja s papirništvom, ampak s prodajo izdelkov, in da v Sloveniji do zdaj ni deloval. Kuvajtčanom je dubajsko podjetje Emkaan Investments uspelo privabiti v Radeče, še preden je bilo to uradno ustanovljeno. To dokazuje osnutek »dogovora o temeljih končnega dogovora o prodaji« Radeče papirja, ki naj bi ga pripravili v Emkaan investments. Na njem je kot datum naveden 8. april. A podjetje Emkaan Investments je bilo po uradnih podatkih iz Dubaja ustanovljeno šele mesec dni pozneje.
Kako se je lahko podjetje Emkaan Investments pogajalo o nakupu papirnice v Sloveniji še v času, ko ni obstajalo, ostaja skrivnost, ki morda nakazuje nove povezave v trikotniku Rakuša-Kuvajt-Dubaj. V novo luč postavlja tudi neuradne informacije, da naj bi Dubajčani sklenitev posla zahtevali v paketu s pogodbo za Kuvajtčane. Emkaan Investments si sicer poštni nabiralnik v Dubaju deli še s petimi podjetji, telefonsko številko pa še z enim. Podjetje po dostopnih podatkih nima drugih naložb. S Kuvajtom so pred leti sodelovali tudi v »starem« Radeče papirju, ki ga je vodil Peter Tevž. Iz te države so uvažali nekatere surovine. Tevž je že pred časom potrdil, da je predstavnike Emkaan Investments usmerjal na začetku njihove poti v Sloveniji, »potem pa so šli svojo pot«. Rakuša za pojasnila zaradi službene poti po Aziji v dveh dneh ni bil dosegljiv.
