Več kot 40.000 ljudi, ki za dodatno pokojnino varčuje v skladih Prve osebne zavarovalnice Alenke Žnidaršič Kranjc, v teh dneh z nasmeškom na obrazu ugotavlja, da se jim letos kljub slabemu začetku obetajo rekordni donosi.
Tisti zavarovanci, vključeni v kritni sklad KS 2 (velika podjetja) in KS 3 (splošni), so namreč v prvih letošnjih mesecih le nemo zrli v rezultate konkurenčnih pokojninskih skladov. Medtem ko so ti dosegali po tri- in večodstotne četrtletne donose, je Prva osebna zavarovalnica njihova sredstva v istem času oplemenitila za borih nekaj desetink odstotka. V drugem četrtletju letos je bilo ravno nasprotno. Sklada KS 2 in KS 3 sta prekosila celotno konkurenco in ob koncu junija zabeležila do zdaj nepredstavljiv četrtletni donos v višini 9,62 oziroma 8,44 odstotka.
Za nenavadno visokim skokom donosnosti se kljub vsemu ne skriva uspešnejše upravljanje finančnih naložb in unovčenje morebitnih dobičkov. V ozadju izjemnih rezultatov je računovodska sprememba načina vrednotenja naložb, za katero so se odločili v Prvi osebni zavarovalnici. Prej so namreč pri skladih KS 2 in KS 3 kar 95 odstotkov vseh naložb vrednotili po metodi do dospetja (HTM), pred kratkim pa so sklenili, da jih bodo začeli vrednotiti po njihovi tržni vrednosti. Zaradi tega bodo nekateri pri letnem donosu pridobili več kot deset odstotnih točk.
»S prehodom na tržno vrednotenje smo prešli na vrednotenje 'po pošteni vrednosti', ki v največji meri odraža dejanske tržne razmere,« so razlog za takšno spremembo utemeljili v Prvi osebni zavarovalnici. Dodali so, da bi donosnost sklada KS 3 v prvem polletju pred prevrednotenjem znašala 0,88 odstotka. Po tem pa se je zvišala na 8,82 odstotka. Omenjeni sklad ima sicer dobrih 27.000 zavarovancev, vrednost celotnega premoženja v upravljanju pa je konec lanskega leta presegala 83 milijonov evrov.
Čeprav so s takšno potezo dvignili donose, ne gre mimo tega, čemu je sploh namenjen prejšnji način vrednotenja sredstev. Z metodo vrednotenja do dospetja se lahko namreč izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je dolgoročni produkt, izognejo tržnim nihanjem teh naložb. Tudi sicer večino njihovega premoženja predstavljajo državne obveznice, ki imajo določen izkupiček ob zapadlosti. Na ta način so se slovenske pokojninske družbe v letih po izbruhu finančne krize elegantno izogibale visokim negativnim donosom, saj so lahko kljub padcu tržne vrednosti obveznic te še naprej vrednotile po fiksni vrednosti.
Eden od razlogov za spremembo načina vrednotenja bi tako lahko bil tudi kratkoročni dobiček. Če je Prva osebna zavarovalnica kupovala slovenske in druge državne obveznice, ko so bile te poceni oziroma je bila donosnost na vrhuncu, bi s prehodom na tržni način vrednotenja ustvarila visoke zaslužke. Toda to je dvorezen meč. Če bo v naslednjih mesecih ali letih prišlo do ponovnega zvišanja obresti in znižanja cene obveznic, bodo skladi Prve osebne zavarovalnice s temi istimi obveznicami ustvarjali izgube.
