Izdatki za obresti so se v prvem četrtletju letos rekordno povečali

Tudi če se ne upoštevajo izdatki zaradi finančne krize v prvem lanskem trimesečju, je bil primanjkljaj za 69 milijonov evrov ali eno odstotno točko bruto domačega proizvoda (BDP) nižji, kot je znašal primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize v prvem četrtletju lani (534 milijonov evrov ali 6,6 odstotka BDP).

Zaradi zadolžitve države za pokrivanje izgub bančnega sektorja v drugi polovici decembra lani pa so se izdatki za obresti v prvem četrtletju letos rekordno povečali, in sicer z 207 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP v prvem četrtletju 2013 na 279 milijonov evrov ali 3,3 odstotka BDP v prvem četrtletju letos oz. nominalno za 35 odstotkov več.

"Če gledamo prvo četrtletje od vključno leta 2010, vidimo, da smo imeli različne ekonomske politike, ki so se ukvarjale z javnimi financami. Očitno je, da smo imeli daleč največjo krizo leta 2010, ko je primanjkljaj v prvem četrtletju znašal osem odstotkov BDP in enako tudi brez stroškov finančne krize," je na novinarski konferenci dejal Andrej Flajs s statističnega urada.

Primanjkljaj je bil najnižji v prvem četrtletju leta 2012, ko je znašal 5,3 odstotka BDP, poleg kriznega leta 2010 pa je bil najvišji leta 2013. "To je v bistvu zgodba majhnega BDP oz. velikega realnega padca BDP v začetku leta 2013, deloma pa je bil tudi posledica ukrepov ekonomske politike za znižanje primanjkljaja," je povedal.

Ob tem je Flajs spomnil, da je relativni delež primanjkljaja v prvem četrtletju na letni ravni običajno višji. "V naslednjih četrtletjih lahko že po pravilu pričakujemo manjši primanjkljaj, kot smo ga imeli v prvem četrtletju," je pojasnil.

Primarni primanjkljaj v prvem četrtletju ocenjen na 2,2 odstotka BDP

Primarni primanjkljaj (primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize in izdatkov za obresti) je v prvem četrtletju letos ocenjen na 186 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP, medtem ko je bil v enakem obdobju lani pri 327 milijonih evrov ali štirih odstotkih BDP. "2,2 odstotka ni majhen primarni primanjkljaj. Primarni primanjkljaj vedno pomeni, da država s tekočimi prihodki ne more pokriti stroškov obresti," je opozoril Flajs.

Primarni primanjkljaj sicer v celotnem obdobju od leta 2010 pada, razen v letu 2013. "To leto je bilo torej na začetku leta relativno zelo težko. V letošnjem letu imamo precej lažjo situacijo. Trenutno je ključni problem javnih financ še vedno primarni primanjkljaj. Temeljno vprašanje je, kdaj bomo prišli v primarni presežek. To bi morala biti ena od prioritetnih nalog ekonomske politike," je prepričan Flajs.

Za to, da bi dosegli primarni presežek, bi Flajs posegel po "mehki" različici. "Brez odpuščanja v javnem sektorju in z vsemi zamrznitvami, od plač do socialnih prispevkov, dokler se to ne doseže. In bil bi zelo previden pri investicijah. Dokler imamo primarni primanjkljaj, ni kakšnega manevrskega prostora za povečevanje investicij. Nadaljevati je treba tudi sanacijo bančnega sektorja in razdolževanje gospodarstva," je dejal.

Meni, da osnove za to imamo, seveda pa je, kot je dejal, to na koncu politično vprašanje. Lažje bo šlo, če se bo nadaljevala gospodarska rast, pri čemer je Flajs opozoril, da rast izvoza "ni večna". "Kakšne večje gospodarske rasti pa ne moremo pričakovati, dokler ne razdolžimo gospodarstva in saniramo bank. Jaz osebno absolutno zagovarjam privatizacijo bank. Prodaja Mercatorja je razdolževanje. Vsak prodaja bank bo razdolževanje," je dejal.

Letos lahko računamo, da se bo strošek obresti povečal za več kot 200 milijonov evrov

Izdatki za obresti so leta 2010 znašali 583 milijonov evrov, lani pa 917 milijonov evrov. "Slovenija se je zaradi bančne krize zadolžila predvsem v zadnjih 10 dneh decembra lani, temu primeren pa je tudi strošek obresti v letu 2014," je v luči 35-odstotnega povišanja izdatkov za obresti v prvem četrtletju dejal Flajs.

"Letos lahko računamo, da se bo strošek obresti povečal za več kot 200 milijonov evrov," je napovedal in opozoril, da vsako nadaljnje zadolževanje povečuje strošek obresti in zmanjšuje manevrski prostor za investicije države.

Spomnil je še, da stroškov s finančno krizo letos še nismo imeli. "Pričakujemo sanacijo Banke Celje, verjetno tudi Abanke Vipa, tako da je te stroške pričakovati v drugem ali tretjem četrtletju," je opozoril.

Konsolidirani bruto javni dolg se je v prvem četrtletju povečal za 2,666 milijarde evrov ali 7,5 odstotka BDP na 27,973 milijarde evrov ali 78,7 odstotka BDP. "Dolg je seveda zgodba zase. Od leta 2010 smo ga povečali z 38,7 odstotka BDP na 78,7 odstotka BDP. Praktično smo ta delež podvojili," je pojasnil.

Novo zadolževanje letos zaenkrat ni predvideno, možno pa je, da se bodo nekateri stari dolgovi odplačali. "Če bomo imeli malo sreče, konec leta dolg ne bo višji od 80 odstotkov BDP," je sklenil Flajs.