Presežna makroekonomska neravnovesja

Slovenija je sicer edina članica unije, za katero je komisija doslej dve leti zapored, lani in letos, ocenila, da se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji.

V temeljiti analizi, ki jo bo predvidoma predstavila marca, bo komisija ocenila, ali se neravnovesja zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.

Komisija lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij

Če komisija sproži ta postopek, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Poleg Slovenije bo komisija temeljito pregledala še petnajst članic: Hrvaško in Italijo, ki se prav tako soočata s presežnimi neravnovesji, Irsko, Španijo, Francijo, Madžarsko, Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Portugalsko in Romunijo.