Medtem ko se države v razvoju spopadajo z ohlajanjem gospodarske rasti in so prisiljene v resne strukturne reforme, razvita gospodarstva pa so šele dobro stopila na pot okrevanja, svetovni trgi kapitala na krilih poceni denarja centralnih bank posegajo po vedno novih rekordih.
Tečaji največjih ameriških korporacij so od dna, ki so ga dosegli leta 2009, v povprečju pridobili že 180 odstotkov vrednosti, največja nemška podjetja pa le deset odstotkov manj. Nemški indeks Dax je včeraj za kratek čas celo presegel psihološko mejo 10.000 indeksnih točk, a nato trgovalni dan končal tik pod to vrednostjo. Tudi osrednji ameriški indeks S&P 500 se vztrajno približuje zgodovinski meji 2000 indeksnih točk in je od nje oddaljen zgolj še slabe štiri odstotke. Rast tečajev na razvitih trgih, ki smo ji priča zadnja tri leta, pa bistveno presega rast poslovanja podjetij. Ta so bila veliko bolj uspešna pri zniževanju stroškov in optimizaciji poslovanja, medtem ko je bila rast prihodkov drugotnega pomena.
Prostora za rast zmanjkuje
Toda to je sedaj privedlo do tega, da največje svetovne korporacije prostora za nadaljnjo rast dobičkov nimajo več veliko, saj so njihove marže iz poslovanja že sedaj na najvišjih ravneh v zadnjih 50 letih. To je tudi eden od razlogov, zakaj se v zadnjem času množijo črnoglede napovedi, ki svarijo pred novim borznim zlomom oziroma večjim popravkom tečajev.
Da bodo morala večji poudarek dati tudi rasti poslovanja, saj brez te ne bodo mogla več povečevati dobičkov, se vsekakor zavedajo tudi podjetja. A ta vsaj še nekaj časa ne morejo računati na okrevanje potrošnje in so se zato zatekla k prevzemom svojih konkurentov. Vrednost prevzemov in združitev se je v Evropi v prvem letošnjem četrtletju tako povečala za skoraj 20 odstotkov, na več kot 160 milijard dolarjev, še skoraj enkrat višjo rast pa so zabeležili v ZDA. Večji del prevzemne aktivnosti v Evropi je opaziti zlasti v Nemčiji in Skandinaviji. Torej v državah, ki so še najbolje prestale posledice gospodarske krize na stari celini, njihova podjetja pa se lahko pohvalijo z rekordnimi denarnimi rezervami. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo na svetu izvedenih že za 600 milijard dolarjev prevzemov in združitev, kar je eden najboljših začetkov leta vse od začetka finančno-gospodarske krize. Daleč najbolj zaželene tarče v zadnjih mesecih prihajajo iz tehnološkega in telekomunikacijskega sektorja, kar je vsekakor dobra popotnica za načrtovano privatizacijo Telekoma Slovenije. Prevzemno evforijo so dodobra izkoristili zlasti finančni investitorji, saj v zadnjem času med prodajalci prevladujejo skladi tveganega kapitala, ki svoje naložbe prodajajo strateškim investitorjem.
Povečana prevzemna aktivnost pa je še dodatno prispevala k zadnji rasti tečajev. Vrednotenja svetovnih podjetij so tako že nad dolgoletnim povprečjem, še zlasti pa so znaki pregrevanja opazni onstran Atlantika. Največje ameriške korporacije namreč trenutno kotirajo že pri 16-kratniku čistega dobička, tehnološka podjetja pa pri 20-kratniku. Vrednotenja v Evropi so nekoliko nižja, saj denimo delnice največjih nemških, britanskih in francoskih podjetij v povprečju še vedno kotirajo pri okoli 14-kratniku dobička. Delnice kitajskih podjetij, ki kotirajo na šanghajski borzi, so na drugi strani ovrednotene pri vsega osem, ruske pa pri petih letnih dobičkih. Toda vlagatelji so še vedno najbolj optimistični prav za ZDA in Evropo. Zaenkrat namreč še vedno ni znakov, da bi ameriška in evropska centralna banka kaj hitro začeli z dvigom obrestnih mer, saj tega zaenkrat še ne dopuščata krhko okrevanje gospodarstev in nizka inflacija.
Zahtevani donosi na rekordno nizkih ravneh
Tako ne preseneča, da na obvezniških trgih lahko spremljamo popolnoma zrcalno sliko od tiste na delniških trgih. Zahtevane donosnosti na državne obveznice so namreč na rekordno nizkih ravneh, številne evropske države pa že nekaj stoletij niso uspele priti do tako poceni denarja. To velja tudi za Slovenijo, saj se je zahtevana donosnost na v začetku leta izdane desetletne obveznice znižala na 4,3 odstotka (ob izdaji 5,25 odstotka), za petletne pa na vsega dobre tri odstotke (ob izdaji 4,125 odstotka). Na vsega 2,4 odstotka pa se je znižala zahtevana donosnost za obveznice, ki jih je Telekom Slovenije izdal konec leta 2009 in moral tedaj vlagateljem ponuditi skoraj petodstotni donos.
Padec donosnosti obvezniških naložb in donosov na denarnih trgih je privedel tudi do večje selitve sredstev v bolj tvegane naložbe. Evropski delniški in uravnoteženi vzajemni skladi že od lanskega julija beležijo pozitivne prilive v skupni višini 196 milijard evrov, medtem ko so se denarni skladi v enakem obdobju soočali s 15 milijardami evrov neto odlivov. Pozitivne prilive imajo že od marca tudi slovenski delniški vzajemni skladi, ki so aprila prvič po oktobru 2012 zabeležili tudi rast števila vlagateljev. Po večletnem mrtvilu so se prebudili tudi vlagatelji na Ljubljanski borzi, kar se odraža na rasti tako prometa kot tudi tečajev. Letos so delnice najpomembnejših slovenskih podjetij tudi po zaslugi prevzemnih pričakovanj v povprečju pridobile že visokih 25 odstotkov vrednosti, vendar pa so vrednotenja še vedno krepko pod tistimi z razvitih trgov. Poleg tega bi se morali tečaji na Ljubljanski borzi zvišati še za nadaljnjih 230 odstotkov, da bi dosegli vrednosti iz leta 2007, ki so jih razviti trgi že zdavnaj presegli.
