Država ima za financiranje investicij vse manj lastnega denarja. Od leta 2008 do lani je sredstva, ki jih iz prihodkov proračuna zagotavlja sama, zmanjšala že skoraj za polovico, na skromnih 370 milijonov evrov, in podobno bo tudi letos.
Ker investicije predstavljajo enega ključnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, je trend upadanja teh razvojnih sredstev ob vse slabših informacijah o razmerah v svetovnem gospodarstvu skrb zbujajoč. Slovenija se tako vse bolj zanaša na sredstva, ki jih prejema iz Bruslja, kažejo podatki ministrstva za finance. Letošnji proračun predvideva že za 1,2 milijarde evropskih sredstev, in če upoštevamo zgolj sredstva iz kohezijskih in strukturnih skladov (brez sredstev evropskega socialnega sklada), bruseljski viri predstavljajo 800 milijonov evrov oziroma že več kot dvakratnik lastnih sredstev. Delež realizacije prihodkov iz evropskih skladov v prihodkih proračuna se je od leta 2008 do leta 2012 tako izjemno povečal, in sicer s 4,2 na kar 10,7 odstotka.
Investicije usihajo tudi na lokalni ravni
Da so investicijske aktivnosti v državi med krizo močno zastale, kažejo tudi podatki o investicijah na lokalni ravni. V zadnjem predkriznem letu 2008 so investicijski transferji in odhodki na lokalni ravni znašali slabih 930 milijonov evrov, do leta 2010 so se zvišali na več kot milijardo evrov, lani pa so padli na 717 milijonov evrov.
Gre za skrb zbujajoč trend, saj javne investicije ob še vedno oteženih investicijskih pogojih v zasebnem sektorju predstavljajo enega glavnih načinov oživljanja gospodarske aktivnosti v državi. O tem, kako visoki so multiplikativni učinki javnih investicij na BDP, je mogoče v ekonomskih raziskavah najti različne podatke. A precej študij kaže, da ima prav krčenje investicij največje negativne učinke na BDP.
Da bi država srednjeročno obrnila negativen investicijski trend, ni pričakovati. V aktualnem programu stabilnosti vlada priznava, da so obstoječa sredstva, ki niso vezana na evropske programe, »usmerjena predvsem v zaključevanje projektov ter pripravljalna dela in izvedbo selektivnega nabora domačih investicij«.
Razumljivo je, da slaba javnofinančna slika Slovenije ne daje veliko možnosti za povečevanje investicij. Vendar pa, kot komentira dr. Bogimir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, je mogoče vsem trem »kriznim« vladam na splošno očitati, da za spodbujanje investicij niso storile dovolj, kljub omejenemu manevrskemu prostoru. »Moramo se zavedati, da je pri sestavljanju proračuna, ko imamo na razpolago omejena sredstva, da bi nekomu nekaj dali, nekomu treba vzeti. Bi pa, če bi imeli projektni proračun, investicije lažje načrtovali in financirali, tudi s kombiniranjem različnih virov,« pojasnjuje dr. Kovač, ki vidi velike težave ne le v pomanjkanju proračunskih virov, ampak tudi v vodenju investicij. Opaža namreč, da posamezni resorji pogosto »nagajajo« drug drugemu, zato precejšnje upe polaga v projektno pisarno, ki jo načrtuje nova koalicija.
Po letu 2015 še slabše
Še slabše bo, sodeč po napovedih iz programa stabilnosti, po letu 2015, ko bo za investicije na voljo še manj integralnih sredstev proračuna, namenska sredstva pa bodo odvisna od prilivov. Investicijski transferji, ki so leta 2010 predstavljali dobra dva odstotka integralnih sredstev proračuna, naj bi leta 2016 padli že na slabih 0,8 odstotka, leta 2018 pa na vsega 0,4 odstotka. Takšno rezanje investicijskih sredstev v proračunu dr. Kovača ne preseneča, saj so investicije, kot pravi, stvar prihodnosti, medtem ko poseganje v ostale proračunske izdatke (na primer plače) posega v trenutne interese in je zato toliko težje. O večjem zagonu investicij tudi ni mogoče ničesar slišati iz vrst zmagovalke zadnjih parlamentarnih volitev, stranke Mira Cerarja, ki je sredi koalicijskih pogajanj. Stranka je v predvolilnem programu omenjala zgolj hidroelektrarne na Savi, energetsko obnovo stavb in posvetovalni referendum o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško. V zadnjem predlogu koalicijske pogodbe o investicijah ni mogoče zaslediti nič konkretnega, se je pa stranka negativno odzvala na sicer ob aktualni javnofinančni sliki države (pre)ambiciozen, 11 milijard evrov vreden investicijski načrt Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob tem velja opozoriti, da ima Slovenija v novi finančni perspektivi 2014–2020 na voljo manj sredstev (3,2 milijarde evrov), kot jih je imela v iztekajoči se (4,2 milijarde evrov), kar predstavlja še dodatno zavoro pri spodbujanju gospodarske rasti z javnimi investicijami.
