Slovenske (po)zavarovalnice so očitno dobro pripravljene na evropsko direktivo Solventnost II, ki zanje prinaša strožje kapitalske zahteve. Medtem ko odštevajo mesece pred začetkom januarja 2016 in uvedbo novega režima, jih namreč že danes večina od njih izpolnjuje pogoje.
Tako vsaj zagotavljajo odgovorni na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), kjer so v teh dneh končali preverjanje kapitalske moči zavarovalnic. »V Sloveniji je bilo to prvo sistematično preverjanje izpolnjevanja bodočih pogojev kapitalske ustreznosti. Agencija je z rezultati zadovoljna, saj so slovenske zavarovalnice v večini primerov dokazale, da bi že danes izpolnjevale nove pogoje kapitalske ustreznosti,« je za Dnevnik pojasnila namestnica direktorja AZN Maja Krumberger.
Ali so zavarovalnice in pozavarovalnice sposobne prenesti dogodke katastrofalnih razsežnosti, drastične spremembe obrestnih mer, ki bi zarezale v vrednost finančnih naložb, množične odpovedi zavarovalnih pogodb in številne druge stresne šoke, so vprašanja, s katerimi se trenutno ukvarjajo evropski in nacionalni regulatorji. Če bi se izkazalo, da bi imele ob takšnih, sicer zelo malo verjetnih dogodkih premalo kapitala, bi potrebovale dokapitalizacijo.
To je pomembno tudi ob podatkih, da so nekatere slovenske zavarovalnice na testih AZN padle. Na agenciji so nam potrdili, da ne izpolnjujejo novih pogojev kapitalske ustreznosti, vendar da »gre za v absolutnih številkah minimalne odstope, ki so do začetka leta 2016 povsem obvladljivi«. Kdo so bili »grešniki« in koliko jih je, na AZN zaradi občutljivosti podatkov ne bodo razkrili. Glede na rezultate pa ne bodo zahtevali posebnih ukrepov, kot je povečanje kapitala, ampak jih bodo le podrobno spremljali.
Na AZN so v okviru testov izračunali tudi, kako bi se zavarovalnice odzvale na različne vnaprej predvidene scenarije. Skupno jih je bilo 17, med drugim scenariji nastanka velikih škod, dolgoživosti zavarovancev, prenizkih oblikovanih rezervacij in nizkih obrestnih mer. Nekateri scenariji zaradi različnih poslovnih modelov niso bili relevantni za vse zavarovalnice. Tako so kapitalsko trdnost nekaterih zavarovalnic preverjali le po dveh scenarijih, druge pa so morale preveriti svoj kapital po 13 scenarijih. Opravljenih je bilo skoraj 142 preverjanj in le v primeru desetih je bil rezultat negativen. »Od opravljenih 142 scenarijev se je po posameznih družbah deset scenarijev odrazilo v primanjkljaju kapitala,« so povedali na AZN. Kljub temu ne morejo sprožiti formalnih postopkov, saj za to nimajo zakonske podlage. Zato bodo morali na AZN posredovanje omejiti na dogovore s poslovodstvi o analizi rezultatov in sprejemanju ukrepov za zmanjšanje občutljivosti kapitalske ustreznosti na stresne šoke.
Čeprav se v zavarovalniških krogih sprašujejo, ali med tistimi, ki so padli na testu, nemara ni Prve osebne zavarovalnice Alenke Žnidaršič Kranjc, saj da se skorajda izključno ukvarja s trženjem pokojninskega zavarovanja, naj bi ta dosegla ustrezne rezultate. »Količnik kapitalske ustreznosti je po novih pravilih konec leta 2013 znašal 192 odstotkov. To pomeni, da imamo skoraj enkrat več kapitala, kot ga potrebujemo glede na tveganost poslovanja,« je zagotovil direktor upravljanja tveganj v Prvi osebni zavarovalnici Janez Kranjc. Dodal je, da so uspešno prestali vse teste, med drugim scenarij visokih obrestnih mer. Kljub temu velja poudariti, da ima Prva osebna zavarovalnica v primerjavi s klasičnimi zavarovalnicami nizek presežek kapitala, saj je konec lanskega leta znašal le 1,2 milijona evrov.
Testi so sicer temeljili na zadnjih znanih parametrih, ki jih bo predpisala evropska komisija. Ti so bili do sedaj že nekajkrat spremenjeni, življenjskim zavarovalnicam so na primer zaradi dolgoročnosti varčevanja dovolili, da po morebitnem zlomu finančnih trgov ne slabijo vrednostnih papirjev, ker jih bodo tako ali tako imeli v lasti dlje časa.
