Naj omenim, da so bile v času pisanja (petek) na evropskih trgih še dodatne izgube, ki niso upoštevane v zgornjih podatkih. V enakem obdobju se je za 3 odstotke okrepila cena zlata. Za unčo so morali kupci konec tedna odšteti 1227 ameriških dolarjev. Na drugi strani pa se je nadaljeval padec cene nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte se je v zgolj dveh tednih pocenil za neverjetnih 23 odstotkov, na 59 dolarjev.
Razlogov za padanje trgov je več. Med njimi je gotovo zadnja dražba poceni posojil Evropske centralne banke (ECB). ECB je poslovnim bankam razdelila slabih 130 milijard evrov posojil po 0,15-odstotni obrestni meri, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Vse skupaj sproža vse močnejše špekulacije, da bo ECB v začetku leta 2015 začela program odkupa obveznic. Toda trgi v zadnjih nekaj tednih ne dajo več veliko na obljube ECB, ki je v zadnjih letih veliko obljubljala, a dejanskih potez ni bilo veliko.
Trgom ni pomagalo niti zaostrovanje razmer v Grčiji, kjer so ravno pred volitvami za predsednika parlamenta. Sama funkcija ni posebej pomembna, vendar je na izvolitev svojega kandidata predsednik vlade vezal zaupnico. To lahko potencialno privede tudi do razpustitve grškega parlamenta in novih volitev, kjer imajo, zaradi resnih razmer v Grčiji, predstavniki opozicije velike možnosti za uspeh.
Svoje je primaknila tudi padajoča cena nafte. Kljub napovedim, da bo nižja cena nafte pozitivno vplivala na poslovanje nekaterih podjetij, se je nenaden in nepričakovano močan padec izkazal za negativno presenečenje. Presenetljiv je predvsem hiter upad zaposlenih v energetskem sektorju, ki je najbolj občuten v državah izvoznicah.
