V proslavo petdesetletnega vladanja Nj. vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I. priredi c. kr. kmetijska družba kranjska deželno sadno razstavo v zvezi s pokušnjo kranjskih vin, ki bode meseca oktobra t. 1. v Ljubljani.*)

Kranjski sadjarji in vinarji!

Po želji presvetlega našega vladarja samega, da bi narodi slavili petdesetletnico njegovega vladanja s podjetji, ki pospešujejo gospodarski razvoj avstrijske države, ukrenil je občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske proslaviti ta praznik z razstavo, ktera naj bi pospešila za Kranjsko toliko važno sadjarstvo in vinstvo.

Sadjarji in vinarji! Nihče, kdor le količkaj vzmore, naj ne zamudi te slovesne prilike ter naj pomaga podpisani družbi, da doseže prekrasni, a težavni namen, s kterim je zasnovala razstavo.

Deželni sadni razstavi bode naloga pokazati, doklej smo dosedaj dospeli v sadjarstvu, in ktere sadne vrste se najbolje ponašajo ob raznih razmerah na Kranjskem, da dobodemo tako podlogo, na kteri hočemo v prihodnje pospeševati sadjarstvo.

Podpisana družba se pa ob enem potrudi, da pokaže obiskovalcem razstave dejanjski, kako so napredovali po drugod v pretvarjanju sadja, da ga lože razprodajajo in umno porabljajo. Razstavljeno orodje in stroji obiskovalce razstave pouče o tem prevažnem oddelku sadjarstva.

Vinska pokušnja bode obiskovalcem dala priliko, da spozna naša pristna vina dolenjska, vipavska in vremska. Tako se oživi vinska kupčija ter izpodrine škodljivo tujo konkurencijo. (…)

*) Čas in prostor prijavimo v prihodnji številki.

Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list, 31. avgusta 1898.

Toda te plemenite in imenitno zasnovane velike razstave ni bilo! Preprečila jo je nenadna in tragična smrt cesarjeve družice Elizabete, ki je 10. septembra postala žrtev zmedenega zločinca v Ženevi. V naslednji številki Kmetovalca je nesrečni organizator objavil na naslovnici ljubek portret pokojne cesarice in spoštljiv nekrolog, na drugi strani pa preklic svoje razstave, posvečene jubileju cesarja Franca Jožefa. Zatem je umni Kmetovalec ubral svojo običajno svetovalno držo.

Gospodarske novice.

Z ozirom na žalostni dogodek v vladarski hiši smatra podpisani odbor za neumestno, prirediti na letošnjem občnem zboru sklenjeno sadno razstavo v proslavo peddesetletnice vladanja Nj. Vel. presvitlega cesarja, zato javlja tem potom, da sadne razstave ne bo in da prekliče vse v to svrho do sedaj izdane naredbe.

Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.

V Ljubljani, 10. septembra 1898.

Ivan Murnik s. r. Gustav Pire s. r.,

načelnik tajnik

Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list, 15. septembra 1898

Ravnanje s sadnim moštom.

Kadar si mošt iztisnil iz sadja, ravnaj z njim tako le:

1.) Natoči ga v prav snažen in zdrav sod, t. j. sod, ki ni ne cikast, ne plesniv in ne bumfast, ampak dobro izpran. Natoči ga do vehe in imej ga v prostoru, ki ima 15 do 18° C. topline. V tem sodu se sedaj vname prvo ali burno kipenje.

2.) O pričetku burnega kipenja, ki traja, če je toplina primerna, do 14 dnij, izmetava mošt pri vehi umazane pene in drugo nesnago iz sebe. Kar mošt izmeče, to pridno odstranjuj. Da mošt kolikor mogoče veliko izmeče iz sebe, dolivaj mu vedno toliko, da sod ostane skoraj polen.

3.) Kadar mošt neha izmetavati, je to znamenje, da je burno kipenje ponehalo, in sedaj se prične drugo ali glavno kipenje. Sedaj pokrij veho, a ne zabij je, ker razvijajoča se ogljikova kislina lahko sod raznese. Veho najbolje zapreš s kipelno veho, ktere pa naši gospodarji še nimajo. Kdor nima kipelne vehe, naj si naredi vrečico, napolnjeno s peskom, ter naj jo položi na veho. Iz tako zaprtega soda ogljikova kislina lahko odhaja, zrak pa ne more vanj. Glavno kipenje traja do pomladi.

4.) Konec zime, t. j. predno nastopi gorko pomladansko vreme, pretoči mošt v drug, prazen sod, a glej da bode polen. Sedaj mošt še vedno kipi, toda prav počasi in tiho, in to tretje kipenje imenujemo zorenje vina. Ako hočeš sadjevec dolgo hraniti, glej, da bo sod vedno polen. Naši gospodarji pa prično precej sadjevec rabiti, zato ne morejo soda ohraniti polnega. Ako soda ne moreš ohraniti polnega, moraš vino žveplati, če hočeš da se ti ne scika. To žveplanje pa ni tisto, ktero zvršujejo nekteri vinščaki in kterega se vinopivci po vsi pravici boje. (...)

Slišali smo naše gospodarje trditi, da ni dobro pretakati mošta, zlasti ne večkrat, ker itak ne kaj močni sadjevec s tem preveč slabimo. To nikakor ni res. Pretočen mošt ali pa pretočeno vino précej res nima dobrega okusa, pijača je prazna in plehka, a to je le navidezno; čez kake tri ali štiri tedne, ko se vino zopet ustanovi, se mu ne povrne le prvotni okus, marveč postane mnogo boljše. Seveda sadjevca ne pretočimo tolikrat, kolikorkrat smemo pretočiti vino.

Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list, 30. septembra 1898