Človeška rasa je v zadnjem času povsem prenasičena z informacijami, zaradi česar je včasih težko izluščliti tiste resnično pomembne. Zadnja od takih informacij je priletela in varno pristala na Marsu, a se marsikdo ne zaveda njene teže, niti tega, kako težavna je bila operacija.
Prva fotografija z visokoresolucijske kamere, ki jo je na Masru posnel Curiosity. (foto: AP/Nasa)
Kot bi na novo snovali Boeinga
Kako pomembna je torej zadnja uspešna Nasina misija? Miloš Krmelj, predstavnik I.S.U. (Mednarodne vesoljske univerze) za Slovenijo je za Dnevnik.si povedal, da je dvomil, da bo Nasi uspelo Curiosity varno spraviti na površje rdečega planeta. ''Prvič so preiskušali novo tehnologijo pristajanja in že v prvem poskusu jim je odlično uspelo,'' je dejal Krmelj, ki je dodal, da gre za idejo, ki je stara več kot deset let, zadnje desetletje pa se je na njej delalo intenzivno.
Primerjava s kakim Zemeljskim projektom bi bila res težka, meni Krmelj in dodaja, da bi bil podobno zahteven projekt morda ''razvoj novega Boeingovega letala Dreamliner 787 ali izgradnja kakšnega velikega naftovoda kot je Južni tok.''
''Pristanek na Luni je še vedno težji in zahtevnejši ter seveda zgodovinski,'' je dosežek Neila Amrstronga s pristankom Curiosityja primerjal naš sogovornik. ''Je pa včerajšnji dogodek pristanek robotskega plovila ali vozila na nekem povsem drugem planetu in na znatno večji oddaljenosti.''
Oglejte si panoramski posnetek površja Marsa, ki ga je iz več kot 800 slik sestavila Nasa. Kot je ob predstavitvi panorame dejala agencija, je to skoraj tako dobro, kot bi bili tam:
Nas čaka ''hevreka trenutek'' v kraterju Gale?
Glavna naloga Curiosityja je, da poskuša najti kakršnekoli dokaze, ali so na Marsu kdaj obstajali pogoji za življenje in življenje samo. ''Nadejam se in upam, da bo razkrila več podrobnosti o Marsu in tako pripomogla k novim spoznanjem o tem zanimivem planetu,'' je o vozilu dejal Krmelj. ''Pričakuje se, da bo program vsaj tako uspešen kot predhodna roverja (Spirit in Opportunity). Ali bo našla neke dokaze o obstoju nekdanjega ali celo sedanjega življenja, pa bo pokazal čas.''
''Gre za spoznanja o enemu od najbližjih in tudi najbolj zanimivih planetov,'' je še razložil in dodal, da je ljudi vedno zanimal rdeči planet, ker so bile z njim vedno povezane špekulacije o možnosti obstoja življenja. Spomnimo, že ob predhodnih pristankih raziskovalnih plovil na Marsu desetletja nazaj so se razvile teorije, da naj bi Sidonija (področje na Marsu), bila celo arheološko nadbišče in naj bi Mars imel tako svojo lastno kulturno zgodovino. Krmelj je dejal, da o Sidoniji in o tem, da nekateri raziskovalci še vedno raziskujejo možnost njene povezanosti z življenjem, nima posebnega mnenja, a dodal, da je Mars res še vedno zelo slabo raziskan.
Oglejte si 2,5 minutni posnetek spusta, ki ga je med pristajanjem posnel Curiosity sam:
Curiosity je bil sicer poslan v t.i. krater Gale, ki se nahaja na Marsovem ekvatorju. To področje je še posebej zanimivo, ker naj bi po navedbah tujih strokovnjakov pondilo celo vrsto podatkov o Marsovi klimi in njegovem razvoju. Geolog Grotzinger je za BBC razložil, da jih v kraterju čaka cel kup plasti, ki jim bodo povedali celotno okoljsko zgodovino Marsa, na stotine milijonov let nazaj. Enako kot so to storili z Zemljinimi plastmi. ''Plasti se berejo kot knjiga in nam govorijo o različnih poglavjih razvoja zgodnjega okolja in življenja. In kar je še posebej zanimivo pri kraterju Gale je, da bomo dobili povsem novo knjigo, o Marsu (in ne Zemlji).'' Če bi Curiosity v plasteh kraterja resnično odkril znake nekdanjega življenja, bi to bil ''hevreka trenutek''. So pa ti dokazi precej izmuzljivi, saj je zelo težko ohranijo in jih je zato težko najti. Celo v novejših plasteh Zemlje pogosto ni zaznati organskih snovi, pa vemo, da je takrat življenje na njej že obstajalo, še dodaja geolog.
O tem, kako bo Curiosity raziskoval Marsovo površje smo več pisali tudi v današnjem Dnevniku: Mars je dobil novega obiskovalca z Zemlje
Preberite tudi: Foto: Največji ''radovedni'' laboratorij Curiosity danes pristal na Marsu
Nasa le utišala kritike
Nasa je že dalj časa, še posebej pa od lanske ukinitve programa space shuttle, pod pristiskom kritik, da zaostaja za tekmeci, zato je z veseljem in navdušenjem spremljala uspešno prestanih ''sedem minut groze'' (kot so poimenovali pristanek Curiosityja). Naš sogovornik Miloš Krmelj, ki je sicer tudi redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (I.A.A.), je o primatu Nase, ki ga morda prevezemata Rusija in EU dejal, da danes ''neke vesoljske tekme, kot je bila v času hladne vojne ni več. Vendar je dejstvo, da je pri raziskavah Marsa Nasa najbolj uspešna in bo verjetno tako še nekaj let, nato pa se lahko seveda tudi kaj spremeni … EU in Rusija sta pri programih zelo zadaj. EU ali ESA (Evropska vesoljska agencija) ima sedaj že nekaj let v orbiti okrog Marsa zelo uspešno vesoljsko sondo Mars Express. Rusija in bivša Sovjetska zveza pri programih raziskav Marsa ni imela sreče.''
