Spolna identiteta, vezana na izvorni biološki spol, se začne oblikovati že v zgodnjem otroštvu, pri čemer pa obstajajo tudi izjeme. So otroci, ki že v svojem zgodnjem otroštvu trdijo, da so se rodili v napačnem telesu. Takšnih primerov pred puberteto ni veliko, psihiatrija pa slednje opredeljuje kot "otroška motnja spolne identitete“.
Gre za pojav, ko otroci v najzgodnejšem otroštvu zanikajo svoj biološki spol in se vživljajo v nasprotnega. Takšni primeri so relativno redki, še redkeje pa se takšna občutenja nadaljujejo tudi v odrasli dobi, pojasnjuje psihiater Jack Drescher z newyorške klinike. Kot pričajo raziskave, pa takšni posamezniki in posameznice v odrasli dobi niso nujno transseksualci, ampak velikokrat homoseksualci. Nihče ne ve, zakaj je tako, še poudarja ameriški psihiater.
Otroci, katerih zavračanje izvorne biološke spolne identitete se nadaljuje tudi v puberteti, se v svoji odrasli dobi lahko odločijo tudi za medicinsko spremembo spola. Ker takšne odločitve niso lahke, predvsem zaradi predsodkov, pa so lahko posamezniki in posameznice, ki se za takšno spremembo ne odločijo, nagnjeni k samomoru, opozarjajo strokovnjaki.
Slednji še dodajajo, da posamezniki in posameznice, ki se odločijo za spremembo spola niso "moška dekleta“ in "poženščeni moški“ ter tako spodbujajo tudi starše, da se s tem pojavom soočajo in ga ne zanikajo. Razlog zanj pa ni odsotnost ene od spolnih figur znotraj družine. Takšno razumevanje pojava nima strokovne podlage, še opozarjajo.
S pridobljenim znanjem se starši lahko znebijo tesnobe, ki ga zaradi nevednosti in nevarnih predsodkov ta največkrat prinaša. In če želite pomagati svojemu otroku – se seznanite s tem pojavom.
