Gre za prakso, ki odpira veliko etičnih vprašanj, nekateri strokovnjaki pa svarijo pred nepremišljeno uporabo zdravil in hormonov za zaviranje pubertete. Med tipične paciente pa sodi osem let star otrok iz Los Angelesa. Rodil se je kot deklica, pri 18 mesecih pa je rekel, da je deček, in vztrajal pri tem stališču. Družina je bila sprva šokirana, sedaj pa otroka obravnava kot dečka in pozorno čaka na prve znake pubertete, da bi lahko začeli s terapijo za spremembo spola, je za tiskovno agencijo AP povedala mati.
Pediatri morajo vedeti, da takšni otroci obstajajo in si zaslužijo terapije, pravi dr. Norman Spack, sicer direktor prve klinike za spremembo spola v ZDA.
"Če odpreš vrata, bodo vstopili taki otroci. Obstajajo. So že v vaših ambulantah,“ je povedal Spack v enem od intervjujev.
Prevračanje spolnih vlog in občasno oponašanje drugega spola je pogosto pri mladih otrocih. Ti otroci pa so drugačni. Prepričani so, da so se rodili v napačnih telesih. Nekatere označijo s psihiatričnimi diagnozami "motnje spolne identitete“. Spack meni, da ima diagnoza napačno ime. Raziskave namreč razkrivajo, da naj bi imeli takšni otroci drugačne možgane, ki so bolj podobni možganom nasprotnega spola. Spack pravi, da nekatere raziskave namigujejo, da bi v to kategorijo lahko padel eden na 10 tisoč otrok.
Ponujanje terapije za spremembo spola otrokom, ki so mlajši od 18 let, pa odpira mnogo etičnih skrbi in motivi staršev, da bi dali otroke v terapijo, morajo biti skrbno preučeni, pravi dr. Margaret Moon, sicer članica odbora za bioetiko pri Ameriški pediatrični akademiji. Nekateri otroci lahko dobijo psihiatrično diagnozo, medtem pa se zgolj počutijo nelagodno z ozko določenimi spolnimi vlogami. Nekateri so istospolno usmerjeni in jih v terapije prisilijo starši, ki se počutijo udobneje s spremembo spola kot s homoseksualnim otrokom, pravi Moonova.
"Neodpravljiv poseg prezgodaj je škodljiv,“ opozarja Moonova, zdravniki, ki omogočajo terapije pa trdijo, da bi onemogočanje terapij imelo še hujše posledice.
