Že dva epidemiološko povezana primera ošpic pomenita izbruh ošpic, o epidemiji ošpic pa govorimo le, če bi šlo za široko širjenje ošpic po državi, je pojasnila Grgič-Vitkova in poudarila, da v letošnjem letu še niso zabeležili primera ošpic.
Zadnja epidemija v Sloveniji je sicer potekala v letih 1994-95. Epidemija se je pričela v septembru 1994 v novomeški regiji in do konca leta zajela vse občine te regije. V januarju 1995 se je epidemija razširila tudi v novogoriško regijo in nato še v druga območja Slovenije. Do konca julija 1995 je bilo prijavljenih 533 primerov, je dejala Grgič-Vitkova.
Kot je še izpostavila, so otroci v Sloveniji prvič cepljeni proti ošpicam v starosti enega leta, drugi odmerek pa dobijo pred vstopom v osnovno šolo. Slovenija relativno dobro obvladuje ošpice z visokim deležem cepljenih in zato na IVZ ocenjujejo, da je pri nas tveganje za prenos bolezni v splošni populaciji relativno nizko. V zadnjih 10 letih je bilo namreč vsako leto cepljenih okrog 95 odstotkov otrok.
Kot je še dejala Grgič-Vitkova, lahko problem predstavlja kopičenje necepljenih otrok. Taki skupki nezaščitenih oseb namreč vedno predstavljajo potencialno grožnjo za širjenje ob vnosu ošpic v državo. Sicer pa je po cepljenju z dvema odmerkoma pri veliki večini cepljenih zaščita trajna, je še poudarila.
