V kakšnih primerih se avtomobilski proizvajalec odloči za množičen vpoklic vozil?
Vsak avtomobilski proizvajalec spremlja stanje in kakovost posameznih modelov na trgu. Tudi mi smo zadolženi za spremljanje posameznih napak in okvar, ki jih moramo javljati. Ko pride do večjega števila obvestil o posamezni napaki ali okvari, ki lahko vpliva na varnost, se proizvajalec odloča za vpoklic.
Se vpoklic zgodi le pri okvarah, ki lahko vplivajo na varnost, ali tudi v kakšnih drugih primerih?
Ko gre za vprašanje varnosti, se izvajajo pozivne akcije. Mi kot uvoznik od proizvajalca datoteko s številkami šasij prizadetih vozil, ki so bila prodana v Sloveniji, in podatke nato posredujemo pooblaščenim servisnim partnerjem, ki o akciji obveščajo lastnike vozil na njihovem območju. Kadar gre za druge okvare oziroma napake, ki ne vplivajo na varnost, se izvedejo delavniške akcije. Tudi o takih primerih je obveščena pooblaščena servisna mreža, lastnikov vozil pa ne obveščajo. Tako se popravila ali posodobitve opravijo, ko lastnik vozilo pripelje na redni servis ali kadar gre za redno vzdrževanje.
Verjetno se mora lastnik vozila strinjati s takšnim posegom?
Ob prihodu na servis morajo biti lastniki obveščeni o posodobitvah in izraziti svoje strinjanje s podpisom. Lastnik vozila lahko vedno tudi zavrne tak poseg pozivnih ali delavniških akcij, vendar se to potem ustrezno zabeleži. Pri delavniških akcijah gre največkrat za nadgradnjo elektronike in problem lahko nastane pri vozilih, ki imajo predelan krmilnik motorne elektronike, ker posodobitev take nastavitve lahko "povozi". Kadar lastnik vozila zavrne poseg, je sam odgovoren za morebitne posledice.
Koga bremenijo stroški posegov v okviru pozivnih in delavniških akcij?
Stroške akcij nosi izključno proizvajalec vozila. Pomembno je poudariti, da se akcije izvajajo tudi na vozilih, ki nimajo opravljenih vseh rednih servisnih pregledov, in vozilih, ki niso bila servisirana na pooblaščenih servisih. Pri delavniških akcijah, kjer se morda izvaja samo kontrola posameznih delov, je mogoče, da se zaradi prevelike obrabe posameznih delov del stroškov lahko prevali na lastnika avtomobila. Gre za individualne primere, vendar v največji meri tudi v teh primerih stroške krije proizvajalec.
So lastniki vozil upravičeni še do kakšnih drugih ugodnosti, na primer do brezplačne uporabe nadomestnega avtomobila?
Načelno ne. Tudi to sicer določa proizvajalec, ki običajno ne predvideva kakšnih dodatnih ugodnosti. Res je, da je pozivna akcija izreden dogodek, v določenih primerih so naši proizvajalci odobrili in plačali pranje avtomobila, nadomestnih avtomobilov ali ugodnosti pri rednih servisih pa ne.
Koliko časa so aktivne pozivne ali delavniške akcije?
Delavniška akcija lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let, pozivne akcije pa načeloma trajajo tudi deset let in več. Trajanje določa proizvajalec.
Kakšni so ukrepi, če se lastnik avta ne odzove na obvestilo o napaki?
Stranko o delavniški ali pozivni akciji vedno obveščamo po pošti. Če po treh mesecih ni odziva, lastnik avtomobila dobi obvestilo s priporočeno pošto. Če se tudi v šestih mesecih ne oglasi na servisu, se mu pošlje še priporočena pošta s povratnico. Problem so tudi vozila iz sivega uvoza, do katerih nimamo dostopa. Čeprav o vseh akcijah obveščamo tudi prometno ministrstvo, pri nas nimamo osrednje baze s podatki o prizadetih vozilih. V Nemčiji za obveščanje lastnikov vozil s serijskimi napakami skrbi njihovo zavarovalno združenje, pri nas je tudi problem z varovanjem osebnih podatkov.
