Od štirih sosed Kosova je na tem seznamu samo Albanija. Izmed sosed Srbije so Kosovo priznale Hrvaška, Madžarska in Bolgarija, ne pa Romunija, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Kosovo za zdaj kot država še ni postala članica nobene pomembne mednarodne organizacije.
Prehitri optimizem
Med vodilnimi albanskimi politiki je še posebno kosovski premier Hashim Thaçi nekajkrat, in to ne samo v prvih dneh po razglasitvi neodvisnosti, zelo optimistično izjavil, da bo v pospešenem tempu Kosovo kmalu priznalo več kot 100 držav. Sam začetek procesa priznanja je bil res zelo obetaven, saj je že v prvih tednih obstoja nove države Kosovo priznala absolutna večina zahodnih in najbolj razvitih držav. Toda po 13. juniju, to je mesec in pol po zadnjem priznanju novih držav, ki bi se bile pripravljene priključiti 43 državam, ki imajo pozitivno mnenje o obstoju države Kosovo, ni. Malta in Portugalska, dve članici EU, bi Kosovo morali priznati, toda očitno je prišlo do zapletov v vladah teh dveh držav.
Preostalih pet članic EU že tedaj in tudi danes tvori blok držav, ki Kosova ne namerava priznati. Še več, Španija, Romunija in Slovaška (preostali državi sta Ciper in Grčija) brez zadržkov lobirajo proti priznanju Kosova, kar ima posledice predvsem v Latinski Ameriki, kjer ima stališče Španije in Portugalske (ter Vatikana, ki tudi še omahuje s priznanjem) veliko težo.
Situacija je malo boljša pri dveh sosednjih državah Kosova, v Makedoniji in Črni gori, saj naj bi se po vsem sodeč Skopje in Podgorica v nekaj tednih, najkasneje v septembru, priključili prestolnicam, ki so Kosovo priznale. Priznanje sosedov je zelo pomembno za nadaljnji razvoj tega zapletenega procesa, ki bi moral povečati možnosti Kosova, da jeseni 2009 vloži zahtevo za polnopravno članstvo v ZN.
Zadržane celo islamske države
Za zdaj to ni mogoče, ker Kosovu ne bi uspelo priti v ZN niti po enem od obeh možnih postopkov; po prvem postopku varnostni svet ZN lahko pozitivno odgovori na zahtevo nove države po članstvu v ZN. Vendar je Rusija trmasta in bi v primeru Kosova zaradi prijateljstva s Srbijo gotovo uporabila veto. Po drugem postopku pa bi zahtevo Kosova morali podpreti dve tretjini oziroma 128 članic ZN, to pa je trikrat več, kot jih je do sedaj priznalo njegovo neodvisnost.
Vzrokov za zastoj pri priznanju Kosova je očitno veliko. Islamske države, za katere je bilo pričakovati, da bodo množično priznale novo državo, tega še nočejo storiti, ker menijo, da je Kosovo ustvaril Zahod, predvsem ZDA. Številne afriške in azijske države imajo svoje ozemeljske težave in se bojijo, da bi Kosovo postal zgled za separatistična gibanja na njihovem ozemlju. Rusija je vplivala na vsaj deset držav v svojem sosedstvu, da niso priznale Kosova. Izrael, ki želi priznati Kosovo, pa dobro ve, da bi njegovo priznanje Kosovu predvsem škodilo, saj ga potem ne bi priznale arabske države. Kosovsko diplomacijo torej čaka še veliko dela, da bi v prihodnjih mesecih povečala število držav, ki so Kosovo priznale.
