Na Otoku je toliko varnostnih kamer (po najnovejših podatkih jih je 4,2 milijona oziroma ena na vsakih 14 prebivalcev), da lahko policija sledi potovanju vsakega avta po vsej državi. V Londonu je 10.524 kamer, ki te med običajnim gibanjem v prestolnici posnamejo najmanj tristokrat. Poceni niso, saj so davkoplačevalce v zadnjih desetih letih stale 200 milijonov funtov, kriminala pa zaradi njih ni nič manj. Toda to je že druga zgodba…
Vse na enem mestu
Britanskemu velikemu bratu se nenehno povečuje apetit po podatkih in njihovem shranjevanju. Po najnovejšem načrtu britanske vlade naj bi nastala ogromna elektronska datoteka, v kateri bi shranili vse telefonske in elektronske komunikacije vseh državljanov. Policija in varnostne službe naj ne bi imele stalnega nenadzorovanega dostopa do te datoteke. Za vsak "pregled" bi morale dobiti odobritev pristojnega sodišča.
Vlada je dobila to idejo zaradi direktive EU, po kateri morajo vsa telekomunikacijska podjetja od lanskega oktobra 12 mesecev shranjevati vse telefonske pogovore strank. Ta direktiva, ki naj bi poenotila shranjevanje telefonskih pogovorov po vsej Uniji, je neposredna posledica samomorilskega terorističnega napada v Londonu 7. julija 2005. Britanska vlada je telefonskim pogovorom dodala deskanje po internetu, elektronsko pošto, pa tudi sporočila z mobilnikov in pogovore prek internetnih povezav, in vse skupaj zapakirala v predlog zakona o komunikacijski datoteki (predlagala ga bo novembra), po katerem naj bi se vse to shranjevalo ne v posameznih podjetjih, ampak na notranjem ministrstvu. To naj bi policiji in varnostnim službam omogočilo enostavnejši in hitrejši dostop, kot ga imajo zdaj, ker je telekomunikacijskih in internetnih podjetij stotine.
Tehnoloških ovir za ta načrt, po katerem bi vlada shranila te podatke za "najmanj" 12 mesecev, ni. Narašča bojazen, da britanska družba postaja vse bolj "bigbrotherska" v imenu boja proti kriminalu in terorizmu. Toliko bolj, ker vlada že dlje časa načrtuje orjaško datoteko, v kateri bo imela shranjene vse podatke o vseh pacientih državnega zdravstva, in uvedbo osebnih izkaznic, ki jih v Britaniji ni in ki se jih številni zelo branijo. Ne gre samo za bojazen pred vladin nadzorom in zlorabami. Zaradi škandaloznega izgubljanja zaupnih podatkov o državljanih v letu 2007 je upravičen strah, ali so vladne službe sposobne varno upravljati sistem, v katerem bo milijarde podatkov. Na Otoku namreč vsak dan pošljejo približno tri milijarde elektronskih pisem. Lani je z mobilnikov v virtualni svet odšlo približno 57 milijard sporočil.
Kritiki poudarjajo, da gre za nevaren načrt, ki bo zelo povečal nevarnost kraj in drugih zlorab podatkov. Poudarjajo tudi, da ta načrt, ki ga ni mogoče z ničemer upravičiti, ni ne primeren ne zaželen. "Kot mesečniki korakamo v nadzorovano družbo," pravi eden od njih. Shranjevanje velikih datotek je vedno tvegano - večje ko so, večji problemi se pojavijo, ko so datoteke izgubljene, prodane ali ukradene. Razkritje načrta je konservativni opoziciji dalo sveže strelivo za kritiziranje laburistične vlade in premierja v času, ko sta priljubljenost vlade in premierja Browna na dnu.
