Žerjav je poudaril, da se "absolutno" zavzema za to, da se problem slabih posojil rešuje zunaj bank. "Če bi se reševal znotraj bank, ne bi prišli do ključnega problema, ki se je zgodil pri teh slabih naložbah," je dejal. Osebno se je zavzel tudi za to, da pristojni organi sporne posle natančno pregledajo in poiščejo krivce - tudi če so ti člani SLS.

Žerjav se ob tem zaveda, da v vrhu slabe banke potrebujemo vrhunskega menedžerja, ki ima po možnosti s tem že izkušnje. Zaveda se, da v Sloveniji takšne osebe ni in je naklonjen tudi možnosti prihoda tujca. Resnično vrhunskega menedžerja pa bo mogoče privabiti le z vrhunsko plačo. Žerjav tako pojasnjuje, da prejemki prvega moža slabe banke ne bodo omejeni s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom iz leta 2009, ki je omejil plače menedžerjev podjetij v državni lasti.

Glede ukrepov vlade v luči slabih gospodarskih podatkov pa je poudaril, da ima vlada zarisano pot, ki jo udejanja skozi pripravljen tretji paket ukrepov. "Nekega konsenza z opozicijo očitno ni mogoče najti, zato smo se osredotočili na projekte, ki jih lahko izpeljemo sami, brez glasov opozicije, in to sestavlja tretji paket," je pojasnil.

Na FDI Summit 2012 tudi o priložnosti proizvodne dejavnosti

Ključni točki tega paketa sta sicer banke in trg dela. Kar se tiče holdinga za upravljanje z naložbami države, pa Žerjav ocenjuje, da se sicer lahko kaj zatakne oz. da lahko nastopi kakšna blokada. "Mislim, da je holding pomemben projekt, čeprav ni več v obsegu, kot je bil sprva zamišljen," ob tem poudarja minister.

"Morda časi za razprodajo državnega premoženja niso optimalni, tega tudi nihče ne želi početi," na temo holdinga še dodaja Žerjav. A obenem pravi, da morda lahko kakšno podjetje tudi v tem času najde dobrega kupca. "Tega se ne bi vnaprej otepal."

Mramor: Slovenska podjetja naj iščejo tržne niše

Zelo specifična industrijska politika za majhno državo, kot je Slovenija, ni najbolj primerna. Država mora ustvariti konkurenčno poslovno okolje, nato pa podjetjem pustiti proste roke, da najdejo tržne niše, poudarja dekan Ekonomske fakultete Dušan Mramor. Gospodarski minister Radovan Žerjav zagotavlja, da Slovenija pospešeno odpravlja ovire.

"Upam, da je prišel čas, ko so tudi sindikati spoznali, da je ta sprememba ključna, da bomo lahko v prihodnje konkurirali z ostalimi gospodarstvi," poudarja Žerjav. "To bo tudi pomemben signal navzven, da se poslovno okolje v Sloveniji ureja. To je točka, ki nas trenutno dela najbolj nekonkurenčne," je ocenil.

Prav tako se vlada v novem paketu ukrepov loteva problema slabih naložb slovenskih bank, ki ga bo reševala z ustanovitvijo slabe banke. Dekan Dušan Mramor je sicer izrazil strokovne pomisleke glede takšnega reševanja te težave, je pa poudaril, da podjetja s kapitalom ne bodo imela težav, v kolikor bo gospodarsko okolje pravo. "Prva skrb bi tako morala biti bančni in finančni sistem, čeprav se ne strinjamo, kako to izvesti," je izpostavil.

Kar se tiče strategije internacionalizacije Slovenije, pa je Mramor poudaril, da se tako majhna država ne bi smela strogo omejevati v industrijski politiki, pač pa bi morala ostati prilagodljiva in iskati tržne niše. "Pri internacionalizaciji moramo pogledati predvsem, kje so naše močne točke v primerjavi z drugimi državami v regiji," je menil. Vladi je svetoval, naj izvede primerjavo z drugimi trgi jugovzhodne Evrope in nas nato korak za korakom naredil bolj konkurenčne. Podjetjem naj nato pusti proste roke.