"Predlagan ni noben kandidat," je ob začetku seje dejala predsednica parlamenta Jozefina Topalli. "To je formalno parlamentarno zasedanje brez kandidata, brez izida," pa je izjavil vodja poslanske skupine opozicijskih socialistov Gramoz Ruci (PS).

Socialisti in vladajoči konservativni demokrati premiera Salija Berishe (PD) so drug drugega okrivili za to, da jim ni uspelo doseči soglasja o primernem kandidatu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V skladu z ustavo mora biti ime kandidata vloženo najmanj 24 ur pred predvidenimi volitvami. Če se to ne zgodi, ustava določa, da se prvi krog volitev obravnava kot izveden, nato pa morajo v sedmih dneh določiti datum drugega kroga.

Datuma drugega kroga še niso določili. Za izvolitev predsednika so v prvih treh od možnih petih krogov potrebne tri petine glasov vseh poslancev v 140-članskem parlamentu, to je 84 glasov. Demokrati imajo v parlamentu večino, a ne 84 glasov. V zadnjih dveh krogih za izvolitev predsednika zadostuje navadna večina, to je 71 glasov.

Pod mednarodnim pritiskom so si politične stranke v Albaniji prizadevale doseči dogovor o kandidatu, ki bi nasledil predsednika Bamirja Topija. Slednjemu mandat poteče julija, vnovič pa se ni potegoval za položaj. Evropska unija je državo pozvala k izvolitvi predsednika, ki bi lahko poenotil Albanijo, saj državo že od parlamentarnih volitev leta 2009 pesti politična kriza.

Opozicijski socialisti namreč še vedno zavračajo izide teh volitev, ki so jih po njihovem mnenju zaznamovale poneverbe. Socialisti so zaradi tega dolgo časa bojkotirali delo parlamenta in organizirali množične proteste, na katerih so zahtevali ponovitev volitev. Na vrhuncu politične krize so bili januarja lani na demonstracijah pred vlado v Tirani ubiti štirje protestniki. Šele novembra lani se je opozicija lotila dela v parlamentu.

Albanija je parlamentarna demokracija, a ima pomembno vlogo tudi predsednik države. Med njegovimi glavnimi nalogami so imenovanje premiera na predlog parlamentarne večine in ministrov na predlog predsednika vlade. Je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, v soglasju s parlamentom pa imenuje vrhovne sodnike. Zakone lahko pred sprejetjem še enkrat pošlje v parlamentarno obravnavo.