Oblasti so na ceste, po katerih se bodo od letališča do rezidenc v Manili peljali mednarodni delegati, namestile premičen in začasen zid ter tako preprečile pogled na umazanije in smeti poln revni barakarski del mesta, t.i. slum.
''Lepotni popravki''
Predstavnik predsednika, Ricky Carandang, je postavitev zidu zagovarjal z besedami, da ''bo vsaka država naredila nekaj lepotnih popravkov, preden pridejo gostje na obisk.'' Nato pa izrazil upanje, da bo letošnji letni sestanek sveta guvernerjev azijske razvojne banke (ADB), kamor spadajo tudi finančni ministri in višji uradniki 67 držav članic, ugotovil, da so Filipini ''pripravljeni na posle''.
''Svojim obiskovalcem moramo pokazati, da je Metro Manila urejena. To dolgujemo sebi,'' je dejal glavni mož Manile Francis Tolentino. ''Ne vidim nič spornega z olepšanjem našega okoliša. Ne poskušamo revnih izločiti iz slike.''
Kot poroča AP, ADB še ni komentiral situacije.
Vrnitev v čas Imelde Marcos
Filipinska komunistična stranka pa je ''incident'' že primerjala z Imeldo Marcos, zloglasno vdovo filipinskega predsednika in političarko, ki je zaslovela predvsem s svojimj nerazumnim zapravljanjem denarja in luksuznim življenjskim stilom. Tudi ona je bila deležna posmeha, ko je z velikimi belimi stenami vzdolž poti, po kateri so potovali gostje, zakrila revne četrti. To je storila celo večkrat – tako leta 1974, ko je Manila gostila izbor za Miss Universe, kot kasneje, ko je gostila različna mednarodna dogajanja.
''Vlada se mora soočiti z dejanskim stanjem. Če tega ne stori, kako bodo potem vedeli, v čem je problem in kako ga bodo nato rešili?'' je dejal Renato Reyes, generalni sekretar glavne levičarske stranke Bayan. ''Z zakrivanjem resnice izgubljajo energijo in tudi namero za reševanje problema.'
Tretjina Manile živi v revnih četrtih, tretjina od 94 milijonov pa živi pod pragom revščine (živijo z manj kot 1,25 dolarja na dan).
