Pogajanj o dolgovih LB v okvirju sukcesije ni sprejela prejšnja vlada, tega pa glede na dokumente, ki so dostopni javnosti, tudi ni nikoli nihče obljubil, je izjavil Linić danes za Hrvaški radio. Dodal je, da se je hrvaška vlada pripravljena pogovarjati in pogajati o vsem glede spora o dolgovih LB.

Prejšnja hrvaška premierka Jadranka Kosor je sicer jeseni leta 2010 med pogovori z njenim takratnim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem podala soglasje, da se problem LB ureja pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu (BIS).

Nekdanji hrvaški finančni minister Ivan Šuker je nato 14. oktobra 2010 v pismu BIS "izrazil pripravljenost, da bo hrvaška vlada nadaljevala pogajanja v skladu s členom 7. aneksa C Sporazuma o vprašanjih sukcesije iz 29. junija 2001".

Pahor: Če bo hrvaška vlada glede LB prevzela stara stališča, bo storila korak nazaj

Omenjeni del pogodbe določa, da se bodo nemudoma začela poganja "o prevzemu jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije (NBJ) za devizne hranilne vloge v poslovni banki in kateri koli njeni podružnici v kateri koli državi naslednici pred dnem njene razglasitve neodvisnosti, pri čemer je zlasti treba upoštevati zaščito deviznih hranilnih vlog posameznikov".

V pogodbi tudi piše, da bodo ta pogajanja potekala pod pokroviteljstvom in ne posredovanjem BIS.

Po slabem mesecu so Šukru iz Basla odgovorili, da niso pristojni za reševanje problemov LB, ker ne morejo ponuditi ničesar novega po neuspešnih pogajanjih pod okriljem BIS, ki so potekali med junijem 2001 in septembrom 2002, kar so na Hrvaškem razumeli kot zavrnitev zahteve.

Sicer pa se BIS ni odpovedala pokroviteljstvu nad pogovori med državami naslednicami bivše Jugoslavije, kar je banka tudi zapisala v svojemu odgovoru Šukerju iz 2. novembra 2010. V svojemu odgovoru je ponudila pomoč pri organizaciji srečanja predstavnikov držav bivše Jugoslavije, na katerem bi se pogovarjali o usodi deviznih prihrankov, če bi se pet držav naslednic zmenilo za tovrstno srečanje.

Linić se je odzval tudi na današnji komentar Evropske komisije v zvezi z zadevo, češ da gre za dvostransko vprašanje. Kot je menil Linić. je "očitno, da Evropa ne želi niti ene same svoje institucije napotiti na omenjena pogajanja". To je tudi razlog, da "vse ostaja po starem", je izjavil hrvaški finančni minister.

Hrvaška je od začetka pogajanj v zvezi z vprašanjem varčevalcev nekdanje LB zavračala, da bi se o tem sploh pogovarjali v Baslu, čeprav se je k temu zavezala v mednarodni pogodbi, kot je sukcesijski sporazum. Dodatna uradna potrdila k temu pa sta prispevala Kosorjeva in Šuker.

Vprašanje dolga LB hrvaškim varčevalcem je znova prišlo na mizo minuli mesec, potem ko je hrvaška vlada na tajnem delu seje sprejela sklepe, ki naj bi podpirali tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in Novi ljubljanski banki. Slovenija že ves čas vztraja, da je vprašanje dolga varčevalcev nekdanje LB potrebno reševati v okviru nasledstva.

MZZ ponavlja, da je vprašanje LB nasledstveno vprašanje

Zunanje ministrstvo je danes v zvezi z najnovejšim dogajanjem in izjavami predstavnikov hrvaške vlade glede varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) poudarilo, da je za Slovenijo vprašanje prevzema jamstev za devizne hranilne vloge nasledstveno vprašanje, ne pa dvostransko vprašanje ali vprašanje civilno-pravnega odnosa banke do varčevalcev.

(Foto: Ivanovic/STA)

Kot so še zapisali na MZZ, to vprašanje ureja 7. člen priloge C sporazuma o vprašanjih nasledstva. Ta sporazum pa določa, da se države naslednice o vprašanju prevzema jamstev za devizne hranilne vloge pogajajo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS).

Iskanje drugačnih rešitev ni v skladu z mednarodno-pravnimi obveznostmi Hrvaške in dogovorom iz leta 2010, ko se je Hrvaška zavezala k nadaljevanju pogajanj glede jamstev za devizne hranilne vloge v okviru nasledstva. Na podlagi te zaveze je Slovenija, kot so še poudarili na zunanjem ministrstvu v Ljubljani, lahko pristala na zaprtje poglavja o prostem pretoku kapitala v hrvaških pristopnih pogajanjih.

Hrvaška je namreč z zavezo iz oktobra 2010 pristala na postopek, ki bo ne le rešil vprašanje jamstev za devizne hranilne vloge, ampak tudi na postopek, na podlagi katerega bo mogoče odstraniti ovire za prost pretok kapitala in omogočiti vstop ter delovanje slovenskih bank na hrvaškem trgu, so dodali.

Slovenija je pripravljena na pogovore o omenjenem vprašanju in želi ohraniti dobrososedske odnose, hkrati pa pričakuje, da bo Hrvaška kot pogodbenica sporazuma o nasledstvu v skladu z mednarodnim pravom njegove določbe spoštovala in jih uresničevala dosledno in v dobri veri. Tudi Svet EU je decembra 2011 Hrvaško pozval, da nadaljuje z reševanjem odprtih bilateralnih in regionalnih vprašanj, vključno z vprašanjem nasledstva, so še zapisali na MZZ.

Izrazili pa so tudi pričakovanje, da bo Hrvaška pojasnila ozadje sprejetja vladnih sklepov glede sodne izterjave prenesenega dolga. Vprašanje dolga LB hrvaškim varčevalcem je namreč znova prišlo na mizo minuli mesec, potem ko je hrvaška vlada na tajnem delu seje sprejela sklepe, ki naj bi podpirali tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB.